121. Leccio del Corno : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta 'Leccio del Corno' ni občutljiva na nizke temperature. Drevo sorte 'Leccio del Corno' je srednje bujne rasti, krošnja pa je zbita zaradi kratkih internodijev. Za oploditev potrebuje opraševalne sorte, kot sta 'Pendolino' in 'Frantoio' (nekoliko manj 'Moraiolo'). Dozorevanje plodov je pozno. Sorta ima izmenično rodnost. Olje vsebuje srednje veliko tokoferolov in biofenolov ter velik delež oleinske kisline. Odporna je proti pavjemu očesu.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 1336; Prenosov: 623
 Celotno besedilo (1,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
122. Itrana : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta 'Itrana' se uporablja za pridelavo olja kot za pripravo namiznih oljk. Za sorto sta značilna hitra rast in dobro ukoreninjenje. Sorta ima zbito in pokončno krošnjo. Za oploditev potrebuje opraševalne sorte, ki so 'Leccino', 'Pendolino' in 'Olivastro'. Sorta ima delno izmenično rodnost. Olje vsebuje srednje veliko tokoferolov in biofenolov ter velik delež oleinske kisline. Dobro prenaša nizke temperature. Občutljiva je za napad oljčne muhe, neobčutljiva pa za pavje oko.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 1164; Prenosov: 569
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
123. Mata : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta 'Mata' je v Sloveniji v primerjavi z drugimi sortami redkeje zastopana, saj se zaradi majhne vsebnosti olja priporoča samo kot sorta za vlaganje. Za sorto so značilni dolgi pokončni poganjki s slabšo olistanostjo v spodnjem delu krošnje. Sorta pozno stopi v rodnost. Stopnja samooploditve je zelo nizka, zato potrebuje opraševalne sorte, ki pa niso znane. Plodovi neenakomerno dozorevajo. Zreli plodovi začnejo hitro odpadati, zato spada med sorte, ki jih treba zgodaj obrati. Oljčno olje sorte 'Mata' ima veliko vsebnost biofenolov in srednjo vsebnost tokoferolov. Sorta je občutljiva na nizke temperature.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 1007; Prenosov: 525
Celotno besedilo (1,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
124. Drobnica : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, Viljanka Vesel, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta 'Drobnica' je bila dobro zastopana v Slovenski Istri do pozebe leta 1956. Po pozebi jo je nadomestila sorta 'Istrska belica'. Za sorto 'Drobnica' je bila ugotovljena znotrajsortna raznolikost, saj so bili ugotovljeni štirje različni genotipi. Drevo je srednje bujno in pokončne rasti. Za sorto so značilni kratki, ozki in drobni listi. Za dobro oploditev potrebuje opraševalne sorte, ki trenutno še niso znane. Plodovi neenakomerno dozorevajo. Olje vsebuje srednje veliko biofenolov in tokoferolov. Sorta je malo občutljiva na oljčno muho in nizke temperature, občutljiva pa je na pavje oko in oljčnega molja.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 1036; Prenosov: 518
Celotno besedilo (1,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
125. Črnica : ohranjanje, vrednotenje, karakterizacija in zbiranje genskih virov oljkMilena Bučar-Miklavčič, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Bojan Butinar, Erika Bešter, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Alenka Baruca Arbeiter, Maja Podgornik, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Sorta Črnica se uvršča med udomačene sorte. Pred pozebo leta 1956 je bila najbolj razširjena sorta v Slovenski Istri. Po pozebi se je zaradi precepljanja sortna sestava spremenila v prid Istrske belice. Drevo sorte Črnica je bujno do srednje bujno, krošnja je razširjena in bolj redka, internodiji pa daljši, z večjimi koti izraščanja. Sorto lahko spoznamo tudi zaradi temno zelenega videza, saj je zgornja stran lista izrazito temno zelene barve, medtem ko je spodnji del lista svetlo sivo zelen. Sorta pozno stopi v rodnost.
Ključne besede: oljka, sorte, molekularna genetika, rastlinska morfologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 13.05.2021; Ogledov: 993; Prenosov: 535
Celotno besedilo (1,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
126. Zasnova, delovanje in izzivi presejalnega programa DoraKristijana Hertl, Mateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Veronika Kutnar, Maksimiljan Kadivec, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: onkologija, presejalni programi, rak dojke, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 08.04.2021; Ogledov: 965; Prenosov: 328
Celotno besedilo (63,86 KB) |
127. |
128. |
129. Prognostic impact of PD-1 and PD-L1 expression in malignant pleural mesothelioma : an international multicenter studyLuka Brčić, Thomas Klikovits, Zsolt Megyesfalvi, Berta Mosleh, Katharina Sinn, Richard Hritcu, Viktoria Laszlo, Tanja Čufer, Aleš Rozman, Izidor Kern, Katja Mohorčič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background: Programmed cell death 1/programmed death ligand 1 (PD-1/PD-L1) immune-checkpoint blockade is a promising new therapeutic strategy in cancer. However, expression patterns and prognostic significance of PD-L1 and PD-1 are still controversial in human malignant pleural mesothelioma (MPM). Methods: Formalin-fixed paraffin-embedded (FFPE) tumor samples from 203 MPM patients receiving standard treatment without immunotherapy were collected from 5 European centers. PD-L1 and PD-1 expression of tumor cells (TCs) and tumor-infiltrating lymphocytes (TILs) were measured by immunohistochemistry and correlated with clinical parameters and long-term outcome. Results: High (>10%) PD-L1 TC and PD-1 TILs expressions were found in 18 (8%) and 39 (24%) patients, respectively. PD-L1 was rarely expressed by TILs [>/=1%, n=13 (8%); >10%, n=1]. No significant associations were found between the PD-L1 or PD-1 expression of TCs or TILs and clinicopathological parameters such as stage or histological subtype. Notably, patients with high (>10%) TC-specific PD-L1 expression exhibited significantly worse median overall survival (OS) (6.3 vs. 15.1 months of those with low TC PD-L1 expression; HR: 2.51, P<0.001). In multivariate cox regression analysis adjusted for clinical parameters, high TC PD-L1 expression (>10%) proved to be an independent negative prognostic factor for OS (HR: 2.486, P=0.005). There was no significant correlation between PD-L1 or PD-1 expression of TILs and OS. Conclusions: In this multicenter cohort study, we demonstrate that high (>10%) PD-L1 expression of TCs independently predicts worse OS in MPM. Further studies are warranted to investigate the value of PD-L1/PD-1 expression as a marker for treatment response in MPM patients receiving immunotherapy.
Ključne besede: mesothelioma - anatomy and histology - analysis, 1malignant pleural mesothelioma, programmed death-ligand 1, programmed cell death 1, PD-L1
Objavljeno v DiRROS: 31.03.2021; Ogledov: 1288; Prenosov: 561
 Povezava na datoteko |
130. Deset let Državnega presejalnega programa za raka dojk DoraKatja Jarm, Kristijana Hertl, Mateja Krajc, Cveto Šval, Veronika Kutnar, Mateja Kurir-Borovčić, Maja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Maksimiljan Kadivec, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Priporočila za vzpostavitev presejalnih programov za raka dojk je leta 2003 izdala Evropska komisija in države članice Evropske unije pozvala, da jih vzpostavijo do leta 2008. V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni program za raka dojk DORA, ki je konec leta 2017 vključeval vse slovenske ženske iz
ciljne skupine. Ženske v starosti od 50 do 69 let so vsaki dve leti pisno vabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkritje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so povabljene na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojke, pa tudi na zdravljenje. Od leta 2018 v okviru programa deluje 21 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih
enotah, kjer se opravljajo presejalne mamografije, in 2 presejalno- diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje raka, odkritega v presejanju. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Letno merjeni kazalniki kakovosti programa kažejo, da je program učinkovit in vodi k omenjenemu cilju. Značilnosti slovenskega organiziranega programa so: centraliziran populacijski program, vabljenje žensk z vnaprej določenim terminom slikanja, dvojno odčitavanje, konsenz konferenca, nadaljnja obravnava je del presejalnega postopka, multidisciplinarni sestanki, presejalni register z enotno aplikacijo za vnašanje vseh presejalnih korakov, od vabila do mamografij in nadaljnje obravnave, nadzor kakovosti dela radioloških inženirjev in radiologov, stalen strokovni nadzor nad izvajalci programa in letno merjenje kazalnikov kakovosti programa.
Ključne besede: presejalni programi, rak dojk, presejalni register
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2021; Ogledov: 1451; Prenosov: 419
Celotno besedilo (322,91 KB) |
