601. |
602. |
603. Sledenje bolnikov z rakomCvetka Grašič-Kuhar, Maja Ravnik, Danica Rotar-Pavlič, Tanja Čufer, 2010, strokovni članek Povzetek: Rak postaja najpogostejša bolezen in tudi najpogostejši vzrok smrti sodobnega človeka. Breme te bolezni se iz leta v leto povečuje. Na račun zgodnjega odkrivanja in učinkovitejšega ter varnejšega zdravljenja pa se izboljšuje tudi preživetje bolnikov z rakom. To povzroča strmo naraščanje števila preživelih od raka, tako da v razvitem svetu predstavljajo okrog 3 % celotne populacije. Preživeli od raka potrebujejo skrbno spremljanje zdravstvenega stanja tudi po končanem onkološkem zdravljenju. Ne sledimo jih le zaradi nevarnosti ponovitve bolezni (lokoregionalne ali oddaljene), temveč tudi zaradi poznih posledic in neželenih učinkov zdravljenja (fizičnih, psihičnih, socialnih) ter povečanega tveganja zbolevanja za drugimi (sekundarnimi) raki. Ozavestiti jih je treba o zdravem načina življenja in zgodnjem odkrivanju sekundarnih rakov ter tudi o poznih posledicah zdravljenja. Za nekatere vrste raka, ki so dedno pogojene, so na voljo metode genetskega testiranja, predvsem pa je bolnike in svojce treba poučiti o presejalnih metodah (npr. mamografija, kolonoskopija). Preživeli od raka tudi pogosteje od ostale populacije zbolevajo za drugimi, nemalignimi obolenji. Ob vse večjem številu preživelih od raka in v času, ko rak postaja kronična bolezen, je nujno, da se v celostno oskrbo poleg onkologa in družinskega zdravnika vključijo tudi strokovnjaki drugih specialnosti, npr. visoko izobražene medicinske sestre, usmerjene v onkologijo, in psihologi.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2725; Prenosov: 686
 Celotno besedilo (188,69 KB) |
604. |
605. |
606. Paliativna oskrbaMaja Ebert Moltara, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Paliativna oskrba (PO) je pomemben, nepogrešljiv sestavni del zdravstvene oskrbe bolnikov z neozdravljivo boleznijo in se izvaja na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Za celostno oskrbo paliativnih bolnikov skrbi multiprofesionalen tim, ki zagotavlja razreševanje fizičnih, psihičnih, socialnih in duhovnih težav, s katerimi se soočajo paliativni bolniki ter njihovi svojci. Glavni cilj je skrb za čim boljšo kakovost življenja. PO priznava življenje in umiranje kot naraven proces.
Ključne besede: paliativna oskrba, onkologija, umiranje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3326; Prenosov: 839
Celotno besedilo (441,86 KB) |
607. V državnem presejalnem programu za raka dojk Dora do sedaj odkritih 86 rakov dojkMateja Krajc, Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, Maja Primic-Žakelj, 2010, strokovni članek Povzetek: Konec marca 2008 so v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk Dora prve ženske iz Mestne občine Ljubljana prejele vabilo na presejalno mamografijo v presejalni center na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI). Spomladi 2010 sta poleg presejalne enote na OI postopoma začeli delovati še dve mobilni presejalni enoti. Ob vzpostavljanju novih presejalnih enot bomo v okviru centraliziranega državnega programa vabljenje razširili na širše območje Slovenije. Kakovostno organiziran program presejanja je bistven za zgodnje odkrivanje raka dojk in zmanjšanje umrljivosti. Ključni elementi takega programa so ustrezna izobraženost in strokovna usposobljenost kadra (predvsem radiologov in radioloških inženirjev, pa tudi ostalega kadra, vključenega v nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje), zagotavljanje dvojnega odčitavanja mamografskih slik, interdisciplinarno sodelovanje, ustrezna tehnična kakovost mamografskih naprav, vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema ter določitev, spremljanje in preverjanje kazalcev kakovosti programa. Poleg vsega omenjenega pa je treba določiti ciljno populacijo žensk, ki bodo organizirano in sistematično vabljene na presejalno mamografijo, ter med njimi s kompleksnimi metodami doseči ustrezno odzivnost. Od 2008 do konca julija 2010 smo na presejalno mamografijo povabili 11.503 žensk. Vabilu se je odzvalo 9686 žensk, kar predstavlja 84,2-odstotno udeležbo. V tem času smo med slikanimi odkrili 86 rakov dojk. Program Dora izpolnjuje vsa merila Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zdravljenja in že daje prve rezultate.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2726; Prenosov: 720
Celotno besedilo (683,94 KB) |
608. |
609. |
610. Elektrokemoterapija postaja standardno zdravljenjeGregor Serša, Maja Čemažar, Damijan Miklavčič, Zvonimir Rudolf, 2005, strokovni članek Povzetek: Elektrokemoterapija je način zdravljenja raka, ki združuje uporabo standardnih kemoterapevtikov in dovedenih električnih pulzov na območje tumorja. Z električnimi pulzi povzročimo destabilizacijo celične membrane,in posledično omogočimo lažje vstopanje citostatikov v celico, ki imajo sicer slabo prehajanje skozi membrano. Tako se večkrat poveča citotoksičnost citostatikov, kot sta cisplatin ali bleomicin, s tem pa se poveča tudi njihova protitumorska učinkovitost, posebno na mestu kamor dovedemo električne pulze. Zaradi selektivno povečanega vnosa samo na območju tumorja je terapevtski indeks elektrokemoterapije zelo dober, dobra je namreč lokalna protitumorska učinkovitost brez stranskih pojavov, lokalnih ali sistemskih bodisi zaradi kemoterapevtikov ali električnih pulzov. Po številnih predkliničnih raziskavah je bila elektrokemoterapija preizkušena tudi v mnogih kliničnih raziskavah. Elektrokemoterapija je učinkovita na vrsti histološko različnih tumorskih nodulov v koži ali podkožju, s 60–80 % objektivnih odgovorov tumorjev. Sedaj je na voljo nov generator električnih pulzov s pripadajočimi elektrodami, pripravljeni pa so tudi standardni postopki za zdravljenje z elektrokemoterapijo. S tem je omogočeno, da elektrokemoterapija postane standardno zdravljenje v onkologiji za uspešen lokalni nadzor rasti kožnih in podkožnih lezij različnih vrst raka, in je plod skupnega dela več evropskih onkoloških centrov.
Ključne besede: elektrokemoterapija, elektroporacija, neoplazma, zdravljenje raka
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3065; Prenosov: 835
Celotno besedilo (1,86 MB) |
