441. Primerjava metod kalkulacij stroškov gozdarske mehanizacije na primeru žičniceJaka Klun, Boštjan Košir, Janez Krč, Mirko Medved, 2007, pregledni znanstveni članek Povzetek: Primerjali smo rezultate kalkulacij neposrednih materialnih stroškov po sedmihuveljavljenih kalkulacijskih metodah za gozdarsko strojno delo. Metode imajo skupno izhodišče pri strukturiranju kalkulacijskih postavk, a se razlikujejo v načinu izračunavanja in upoštevanju posameznih postavk. Primerjava ob predpostavki enakih vhodnih podatkov in upoštevanju letne izkoriščenosti na primeru gozdarske žičnice kaže na razlike v ceni strojnega dela in s tem na težjo primerljivost gospodarnosti stroja na enoto proizvoda. Vhodne podatke za primerjavo metod kalkulacij stroškov dela smo pridobili s spremljanjem koledarskega časa treh strojev, z meritvami pri časovnih študijahin spremljanju učinkov. Pri 1000 obratovalnih urah stroja na leto se po primerjanih kalkulacijskih metodah lahko materialni strošek na enoto spravila razlikuje za več kot 50 %. Največje razlike nastajajo predvsem zaradirazličnih pristopov pri obravnavi variabilnih stroškov. Potrebna je previdnost pri interpretiranju kriterijev gospodarnosti, zlasti pri konkuriranju na enotnem trgu dela in storitev. Ključne besede: kalkulacija stroškov, gozdarski stroji, žičnice Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4276; Prenosov: 1862 Celotno besedilo (712,84 KB) |
442. Vpliv velikosti posesti na strojno sečnjo v zasebnih gozdovihJanez Krč, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prikazani so rezultati študije potencialov prostorskega združevanja zasebne gozdne posesti v procesu pridobivanja lesa z vidika učinkovitosti rabe tehnologije kratkega lesa. Učinkovita raba tehnologije kratkega lesa je povezana predvsem s količinsko in prostorsko koncentracijo sečenj, kar je velik problem pri večini slovenskih gozdov v zasebni lasti s prevladujočo drobno posestno strukturo. Velikostna struktura slovenske zasebne gozdne posesti je obravnavana z vidika kriterijev za rabo sodobnih tehnologij kratkega lesa, ki jih uporabljajo v tujini, kjer je ta tehnologija že uveljavljena. Izdelali smo model, ki glede na razdrobljenost posesti, število lastnikov in gozdnih fondov teoretično vrednoti možnosti prostorskega združevanja zasebne gozdne posesti oz. parcel, ki zadostijo pogojem za rabo sodobnih tehnologij kratkega lesa. Zza sedanje in modelno stanje smo analizirali različice z vidika izvedbe pridobivanja lesa in kazalce njene učinkovitosti pri potencialnem skupnem nastopanju v procesu realizacije možnih sečenj. Po gozdnogospodarskih območjih so obravnavane razlike med sedanjim in modelnim stanjem združene zasebne gozdne posesti po kazalcih števila lastnikov, količin in intenziteti možnih sečenj, velikosti delovišč oz. blokov za izvedbo sečenj s tehnologijo kratkega lesa. Med kazalci učinkovitosti rabe sodobnih tehnologij pa so analizirani časi za premik strojev in stroški sečnje glede na vrednosti obravnavanih kriterijev. Ključne besede: strojna sečnja, zasebni gozdovi, učinkovitost Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4855; Prenosov: 1741 Celotno besedilo (1,72 MB) |
443. |
444. Stroški dela v različicah delovnih pogojev in izkoriščenosti strojev za sečnjoJanez Krč, Boštjan Košir, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sodobne tehnologije v procesu pridobivanja lesa zahtevajo skrbno analizo stroškov dela. V ta namen so analizirani nekateri tuji modeli računanja stroškov za strojno sečnjo. Predstavljamo program za analizo stroškov strojne sečnje, ki omogoča izdelavo kalkulacij za stroje za sečnjo in nadaljnjo analizo učinkov in stroškov pri različnih pogojih dela. Predvidene so različice za majhne in velike stroje ter za sestoje iglavcev in listavcev. Program omogoča analizo vplivnih dejavnikov na višino stroškov, med katerimi so najpomembnejši operativna stopnja izkoriščenosti strojev, analizirana v odvisnosti od učinkov in premikov stroja med delovišči, velikost delovišč, koncentracija sečenj in povprečno drevo poseka. Poleg navedenih vplivnih dejavnikov je mogoče analizirati tudi vpliv letne stopnje izkoriščenosti stroja na višino stroškov strojnega dela. Analize so pokazale, da se v splošnem pojavijo največje razlike v stroških dela pri kombinaciji koncentracije 30-40 m3/ha in 0,3 m3 povprečnega drevesa poseka. Ključne besede: strojna sečnja, kalkulacija stroškov, izkoriščenost strojev, delovne razmere, premiki, model Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4341; Prenosov: 1873 Celotno besedilo (1,94 MB) |
445. Analiza učinkovitosti učenja strojnika na stroju za sečnjoŠpela Pezdevšek Malovrh, Boštjan Košir, Janez Krč, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava načine učenja bodočih strojnikov za delo s strojem za sečnjo.Na prvem takšnem primeru v Sloveniji je opisan in analiziran potek učenja s simulatorjem in merjeni so časi posameznih postopkov pri dveh kandidatih. Opisano je delovanje simulatorja za učenje na stroju Timberjack 1270 D in potek enotedenskega tečaja. Narejena je primerjava med kandidatoma glede porabe časa in števila poškodb na virtualnem stroju in sestoju, ki jih je beležil program simulatorja. Podane so usmeritve za prihodnje študije in spremljanje učinkov strojnikov pri delu. Ključne besede: stroji za sečnjo, strojna sečnja, simulator, učenje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4610; Prenosov: 1795 Celotno besedilo (1,37 MB) |
446. Ugotavljanje povečane vrednosti gozdov v postopku denacionalizacijeJanez Krč, Iztok Winkler, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vrednost gozda se poveča zaradi gradnje gozdnih cest. Povečano vrednost gozda je mogoče ugotoviti na podlagi ponovne katastrske klasifikacije gozda. Ta način pa je zamuden in drag. Hitrejši in bolj zanesljiv je izračun na podlagi izračuna skrajšanja spravilne razdalje, ki je posledica novih gozdnih cest. Pri tem si lahko pomagamo z digitalizacijo obravnavanega gozda in prometnic, kar omogoča zanesljiv izračun skrajšanih spravilnih razdalj, ki vplivajo na povečano vrednost gozda. Ključne besede: gozdovi, denacionalizacija, povečana vrednost, odprtost gozdov, spravilna razdalja Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4256; Prenosov: 1873 Celotno besedilo (851,13 KB) |
447. Modelna napoved trendov lesnih zalog v odvisnosti od jakosti redčenj in proizvodne dobeJanez Krč, Boštjan Košir, 2003, izvirni znanstveni članek Ključne besede: pridelava lesa, načrtovanje, ekološki vidik, napoved, računalniška simulacija, razvoj gozdnega sestoja, model Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4457; Prenosov: 1861 Celotno besedilo (117,08 KB) |
448. Presoja različic omejitev rabe strojne sečnje lesa z vidika terenskih in sestojnih razmer v SlovenijiJanez Krč, Boštjan Košir, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku avtorja predstavljata metodo in rezultate študije o možni uporabi strojne sečnje lesa v Sloveniji. Študija je bila narejena z računalniškim modelom, pri katerem smo za vplivne dejavnike uporabili razpoložljive digitalne podatke, od katerih je v največji meri odvisna možnost izvedbe strojne sečnje lesa. Analizirali smo različice strogosti upoštevanja pogojev za izločanje primernih površin. Rezultati študije kažejo, da so velike možnosti povečanja ocene površin kot primerne za rabo strojne sečnje na strmejših terenih ter v sestojih z večjim deležem listavcev. Ključne besede: strojna sečnja, primernost terena in sestojev, model, količine možnih sečenj Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4412; Prenosov: 1932 Celotno besedilo (310,99 KB) |
449. Biološke, ekološke in prirastne značilnosti iglavcev v vzhodni SlovenijiJanez Božič, 1975, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: lesarstvo, les, glive, gniloba, termiti, odpornost lesa, Merulis Lacrimans, Coniophora cerebella Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2433; Prenosov: 629 Celotno besedilo (8,27 MB) |
450. |