401. Project SloWolf : summary of resultsAleksandra Majić Skrbinšek, 2015, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: The goal of the project was the long-term conservation of the wolves, their main prey and habitats in Slovenia, and improvement of their coexistence with humans. Wolves are natural predators of wild ungulates living in Slovenian forests. They live in family groups (packs) and require large territories to survive. In Slovenia many important population-specific life history details, for example the average number of animals a pack, territory sizes and the number of packs living in the country, were unknown before the project implementation. The attitudes of people towards wolves vary greatly as well. Certain interest groups, for example hunters and livestock breeders, may come into conflict with wolves because they prey on game species and domestic sheep. At the same time wolves are increasingly perceived as symbols of wild and preserved nature. These conflicting interests, coupled with low population sizes and demanding monitoring of conservation status, make wolf conservation a very complex issue. Continued existence of this species in Slovenia, and its co-existence with humans, depends on a number of intertwined factors. We studied these factors within the project, directly addressed many of the most pressing issues, produced a solid knowledge base, networked the most important interest groups, helped improve the lacking legislature, and by doing that provided a firm foundation for successful conservation and management of this charismatic large carnivore species in the future.
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (1,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
402. Čmrlji in čebele samotarke - prezrti opraševalciDanilo Bevk, 2015, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Kako privabiti divje opraševalce?
Število divjih opraševalcev najlažje povečamo tako, da jim zagotovimo dovolj hrane in varnih mest za gnezdenje. Hrano zagotovimo s sajenjem rastlin, na katerih nabirajo cvetni prah in medičino in z redkejšo košnjo dela travnikov. Pomembno je, da je hrana na razpolago tudi v času, ko kmetijske rastline, ki bi jih želeli opraševati, ne cvetijo. Gnezdilna mesta najlažje zagotovimo z nastavljanjem posebnih gnezdilnic. Pomembno je tudi, da opustimo ali vsaj zmanjšamo uporabo pesticidov. V ustreznem okolju se bodo opraševalci naselili sami in ne bodo zahtevali posebne skrbi.
Ključne besede: čmrlji, čebele samotarke, opraševanje
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 286; Prenosov: 212
Celotno besedilo (3,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
403. |
404. |
405. Pestrost opraševalcev za zanesljivo pridelavo hraneDanilo Bevk, 2018, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Življenjsko okolje opraševalcev se je zelo spremenilo. Obilno gnojeni, zgodaj in pogosto košeni travniki ne zacvejo in zato opraševalcem ne zagotavljajo hrane. Obdelovalni stroji uničijo veliko gnezd čmrljev. Živih mej, kjer bi bila gnezda na varnem, skoraj ni več. Čebele samotarke so nekdaj gnezdile v slamnah strehah in luknjah v lesu, ki je bil glaven gradbeni material. Negaven je tudi vpliv prekomerne in nepravilne uporabe pescidov.
Ključne besede: opraševalci, pridelava hrane
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 90
Celotno besedilo (340,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
406. Divje čebele - spregledane opraševalkeDanilo Bevk, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Čebela ni ena sama
V Sloveniji je bilo doslej najdenih preko 500 vrst čebel. Kranjska čebela je le ena od njih. Poleg nje v Sloveniji živi še 35 vrst čmrljev in druge divje čebele, ki večinoma živijo samotarsko, zato jim pravimo čebele samotarke. Samotarke so zelo raznolike, najmanjše merijo samo 3 mm, največje pa kar 25 mm in so večje od čmrljev. Nekatere živijo tudi v mestih.
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
407. 20. maj, svetovni dan čebelJernej Kovač, Helena Gašperlin, Danilo Bevk, Peter Kozmus, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Za jutrišnjo hrano v svetu Čebele in drugi opraševalci so zelo pomembni za obstoj človeštva, saj bistveno prispevajo k varnosti preskrbe s hrano v svetu. Tretjina svetovne proizvodnje hrane oziroma vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja, pri katerem imajo čebele najpomembnejšo vlogo. Visoko hranilni proizvodi, kot so med, matični mleček in cvetni prah, prav tako povečujejo hranilno vrednost živil. Živila, ki so odvisna od opraševalcev, prispevajo k zdravi prehrani, saj so bogat vir nujno potrebnih hranil.
Ključne besede: čebelarstvo
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 116
Celotno besedilo (753,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
408. Moja, tvoja, naša biodiverzitetaDanilo Bevk, Marjana Hönigsfeld Adamič, 2019, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Radi imamo dišeč, pisan travnik. Radi imamo jutranjo pesem ptic. Radi imamo žuboreč potok in kačjega pastirja nad njim. Radi imamo…
Zakaj ne bi torej imeli radi biodiverzitete, ki nam vse to omogoča? Zbližajmo se z njo, spoznajmo njene čare! Kajti tisto, kar nam je blizu in kar poznamo, veliko lažje varujemo.
Ključne besede: biološka raznovrstnost
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
409. Kmetijstvo in biodiverziteta z roko v rokiMojca Pibernik, Blaž Koderman, Danilo Bevk, Aleš Tolar, Janko Rode, 2019, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Biodiverziteta je vse živo
Biodiverziteta (biotska pestrost) je pestrost življenja na Zemlji od bakterij in gliv do rastlin in živali. Nastala je v milijardah let razvoja življenja. Pomembna značilnost biodiverzitete je izjemna povezanost organizmov, ki sami ne bi mogli preživeti, skupaj pa sestavljajo edinstven preplet, ki odločilno vpliva na razmere na našem planetu.
Ključne besede: kmetijstvo, biodiverziteta
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 196; Prenosov: 115
Celotno besedilo (344,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
410. Kmetijstvo in biodiverziteta na skupni potiDanilo Bevk, Blaž Koderman, Mojca Pibernik, Mateja Colarič, 2019, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Biodiverziteta (biotska pestrost) je pestrost življenja na Zemlji od bakterij in gliv do rastlin in živali. Nastala je v milijardah let razvoja življenja. Pomembna značilnost biodiverzitete je izjemna povezanost organizmov, ki sami ne bi mogli preživeti, skupaj pa sestavljajo edinstven preplet, ki odločilno vpliva na razmere na našem planetu.
Ključne besede: biodiverziteta, kmetijstvo, ekosistemske storitve, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 502
Celotno besedilo (7,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
