Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Gozdni požari postajajo vse pogostejši in intenzivnejši zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti, pri čemer pa so še posebno ranljiva gorska območja. Tam so posledice požarov hujše, saj otežen dostop in strm teren povzročata hitrejše širjenje ognja in zahtevnejše gašenje. Poseben primer je bil požar na Potoški gori leta 2022, ki je povzročil veliko ekološko in ekonomsko škodo. Izkušnje kažejo, da v gorskih predelih za učinkovito obvladovanje požarov potrebujemo dobro zasnovano gozdno infrastrukturo, ki omogoča prevoz gasilcev in tehnike, za gašenje zračno podporo in bližino ustreznih vodnih virov. Sanacija prizadetih območij vključuje preprečevanjem erozije tal, posek poškodovanih dreves in omejeno ciljno obnovo s sajenjem in setvijo. Požari v strmini sicer ustvarjajo nove ekološke niše, vendar ob tem nastajajo tudi številni izzivi, kot so težave pri naravni obnovi zaradi odsotnosti semenjakov, izpostavljenosti eroziji in vremenu, objedanju divjadi ter zmanjšani motivaciji lastnikov gozdov za sodelovanje pri obnovi. Pomembno je usklajeno delovanje gozdarjev, lastnikov gozdov, naravovarstvenikov in lokalne skupnosti, da bi zagotovili uspešno obnovo gozdnih ekosistemov. Za zmanjšanje tveganja prihodnjih požarov je nujna prilagoditev gozdnogospodarskih načrtov in uvedba učinkovitih preventivnih ukrepov, ki vključujejo tudi upoštevanje protipožarne vloge gozdnih cest ter drugih infrastrukturnih elementov. Pomembno je tudi usmerjanje rekreacije v naravnem okolju in ozaveščanje vse družbe o nevarnostih požarov, ki jih v večini povzročamo ljudje.
Ključne besede: gozdni požari, gorski svet, Potoška gora, sanacija gozdov po požaru, sanacijski načrt, obnova požarišča
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 325; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,24 MB)

Povzetek: V raziskavi smo analizirali strukturo poseka na Bovškem v obdobju 1995–2020 s poudarkom na sanitarnem poseku zaradi vetra in podlubnikov ter poskušali poiskati glavne dejavnike, ki vplivajo na verjetnost pojavljanja vetrolomov in namnožitve podlubnikov. Pridobili smo podatke o količini in strukturi poseka za raziskovalno območje v obdobju 1995–2020 in podatke o šestindvajsetih lokacijah vetrolomov z znanim časom nastanka ter šestindvajsetih odsekih, poškodovanih zaradi podlubnikov. Podatke smo analizirali s pomočjo metod opisne statistike, bivariatne analize in binarne logistične regresije. V raziskovalnem območju smo zaznali izrazito povečanje sanitarnega poseka po letu 2018. Glavna vzroka sanitarnih sečenj sta bila veter in podlubniki. Binarna logistična regresija je kot ključne dejavnike za pojav vetrolomov izpostavila kamnitost in prisotnost minulih motenj ter valovitega reliefa. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se vetrolomi pojavljajo predvsem v debeljakih z visoko lesno zalogo, ki rastejo na zmernih do strmih grebenih z južno ekspozicijo, imajo tesen ali vrzelast sklep in večji delež pomlajenih vrzeli. Binarna regresija je izpostavila tudi vpliv močnih jugozahodnih vetrov, ki prinašajo obilne padavine. Za pojav podlubnikov je binarna logistična regresija kot ključne dejavnike izpostavila količino lesne zaloge in delež iglavcev. Bivariatne analize so pokazale tudi, da se podlubniki pogosteje pojavljajo v odsekih z valovitim reliefom in jugovzhodno ekspozicijo, večjim deležem mladovij in sestojev v obnovi ter manjšim deležem drogovnjakov. Analizirali smo tudi trend večanja sanitarnega poseka po koncu proučevanega obdobja 1995–2020.
Ključne besede: naravne motnje, vetrolom, podlubniki, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 282; Prenosov: 79
Celotno besedilo (718,84 KB)

Povzetek: Let $a$ and $b$ be elements of an ordered normed algebra ${\mathcal A}$ with unit $e$. Suppose that the element $a$ is positive and that for some $\varepsilon > 0$ there exists an element $x\in {\mathcal A}$ with $\|x\|\leq \varepsilon$ such that $ab-ba \geq e+x$. If the norm on ${\mathcal A}$ is monotone, then we show $\|a\|\cdot \|b\|\geq \tfrac{1}{2} \ln \tfrac{1}{\varepsilon}$, which can be viewed as an order analog of Popa's quantitative result for commutators of operators on Hilbert spaces. We also give a relevant example of positive operators $A$ and $B$ on the Hilbert lattice $\ell^2$ such that their commutator $A B - B A$ is greater than an arbitrarily small perturbation of the identity operator.
Ključne besede: Banach lattices, positive operators, commutators, ordered normed algebras
Objavljeno v DiRROS: 19.09.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 118
Celotno besedilo (326,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: We investigate connected cubic vertex-transitive graphs whose edge sets admit a partition into a $2$-factor ${\mathcal C}$ and a $1$-factor that is invariant under a vertex-transitive subgroup of the automorphism group of the graph and where the quotient graph with respect to ${\mathcal C}$ is a cycle. There are two essentially different types of such cubic graphs. In this paper we focus on the examples of what we call the alternating type. We classify all such examples admitting a vertex-transitive subgroup of the automorphism group of the graph preserving the corresponding $2$-factor and also determine the ones for which the $2$-factor is invariant under the full automorphism group of the graph. In this way we introduce a new infinite family of cubic vertex-transitive graphs that is a natural generalization of the well-known generalized Petersen graphs as well as of the honeycomb toroidal graphs. The family contains an infinite subfamily of arc-regular examples and an infinite subfamily of $2$-arc-regular examples.
Ključne besede: cubic vertex-transitive graphs
Objavljeno v DiRROS: 19.09.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 112
Celotno besedilo (603,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 935; Prenosov: 561
Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...