1471. Učenje iz preteklosti : proučitev modernistične kolektivne stanovanjske gradnje iz obdobja socializma za namene trajnostne mestne prenove v SarajevuAida Idrizbegović Zgonić, Nermina Zagora, Mladen Burazor, Senka Ibrišimbegović, 2024, ni določena Ključne besede: stanovanjski bloki, modernizem, prenova, trajnostni razvoj, urbanizem, Sarajevo
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 420; Prenosov: 232
 Celotno besedilo (430,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1472. |
1473. Urbanistična politika po pandemiji COVID-19 : izbrani vidikiMaciej J. Nowak, Paulina Legutko-Kobus, Ayyoob Sharifi, Amir Reza Khavarian-Garmsir, Artur Hołuj, 2024, ni določena Ključne besede: urbanizem, urbanistično planiranje, prostorska politika, pandemije, COVID-29
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 641; Prenosov: 377
Celotno besedilo (232,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1474. |
1475. |
1476. |
1477. Raziskava vpliva mestnih zelenih površin na dobro počutje v PrištiniVisar Hoxha, Binak Beqaj, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je na podlagi kvantitativnega pristopa obravnavan vpliv mestnih zelenih površin na človekovo dobro počutje v Prištini na Kosovu. Z analizo glavnih komponent in regresijsko analizo so bili analizirani podatki 384 anketirancev, izbranih s stratificiranim naključnim vzorčenjem. Izsledki so pokazali, da so kakovost in estetska privlačnost zelenih površin ter povezanost s skupnostjo ključni napovedniki dobrega počutja, kar izpostavlja pomen dobro vzdrževanih in vizualno privlačnih zelenih prostorov, ki spodbujajo družbene stike. Dejavniki, kot so dostopnost, razpoložljivost, opremljenost, funkcionalnost in varnost zelenih površin, pa niso pokazali večjega vpliva na dobro počutje, kar je najverjetneje posledica izzivov, s katerimi se na tem področju spopada Priština. Za krepitev človekovega dobrega počutja v mestu bi morali oblikovalci politik dati prednost kakovostnim in vključujočim zelenim površinam, ki omogočajo družbeno povezovanje ter hkrati odpravljajo prostorske neenakosti in vrzeli v upravljanju.
Ključne besede: mestne zelene površine, dobro počutje, dostopnost, povezanost s skupnostjo, Priština
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 443; Prenosov: 214
Celotno besedilo (2,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1478. Zagotavljanje dostopnosti za pešce z vključujočim načrtovanjem in sodelovanjem skupnostiDewi Junita Koesoemawati, Akhmad Hasanuddin, Fidyasari Kusuma Putri, Teguh Hadi Priyono, Sebastiana Viphindrartin, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na mnogih območjih v razvoju še vedno primanjkuje vključujoče infrastrukture za pešce, ki bi invalidnim posameznikom omogočala mobilnost in samostojnost. Članek se osredotoča na regijo Jember v Indoneziji, kjer ovire, kot so ozki pločniki, poškodovane površine in to, da ni multisenzoričnih navigacijskih orodij, še naprej otežujejo dostop invalidnim osebam. Avtorji so izvedli kvalitativno raziskavo, ki je vključevala spletni vprašalnik, fokusne skupine, terenske oglede in pregled literature. Z navedenimi mešanimi metodami so opredelili dejanske izzive uporabnikov in določili lokalne načrtovalske preference na podlagi primerjave z globalnimi standardi dostopnosti. Ugotovili so, da se ovire, ki zmanjšujejo dostopnost, delijo v dve glavni kategoriji: fizične in strukturne ter čustvene in psihosocialne. Izsledki raziskave so izpostavili potrebo po multisenzoričnih infrastrukturnih prvinah (npr. oznake v brajici, zvočni indikatorji in talne taktilne oznake), ki upoštevajo lokalno okolje. V članku so predstavljena načrtovalska priporočila, ki v smislu glokalizacije združujejo primere globalnih dobrih praks z lokalnimi antropometričnimi in kulturnimi značilnostmi. Z vključevanjem mnenj uporabnikov v načrtovalski proces in prilagoditvijo mednarodnih načel regionalnim razmeram predstavljena raziskava metodološko in konceptualno prispeva k razpravam o vključujočem urbanističnem načrtovanju, zlasti na slabo raziskanih območjih, kot je globalni jug.
Ključne besede: invalidnost, mobilnost, glokalizacija, vključujoče načrtovanje, kvalitativni raziskovalni pristop, urbanizem, regija Jember, Indonezija
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 439; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1479. Vpliv prostorskih poudarkov na zaznavanje varnosti v mestu : primer soseske Balat v IstanbuluElifsu Şahin, Eren Kürkçüoğlu, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mesta z izrazitimi prostorskimi poudarki uporabnikom omogočajo učinkovito orientacijo in prijetnejšo izkušnjo ter jim dajejo večji občutek varnosti. Avtorja sta v članku proučevala vpliv prostorskih poudarkov na gibanje in orientacijo pešcev ter njihovo povezavo z zaznavanjem varnosti v mestu. Za raziskavo sta izbrala sosesko Balat v Istanbulu, ki ima veliko prostorskih poudarkov, hkrati pa so v njej objekti in prostori, ki vplivajo na negativno zaznavanje varnosti. Na podlagi pregleda literature s področij prostorskih poudarkov in varnosti v prostoru, ki sta ga dopolnila s terenskimi opazovanji, sta opravila raziskavo s 110 posamezniki, v kateri sta analizirala njihovo izbiro poti na podlagi prostorskih poudarkov in njihov občutek varnosti na teh poteh. Izsledki so pokazali, da imajo ulice z večjim številom prostorskih poudarkov in tiste z višjo stopnjo privlačnosti pomembno vlogo pri orientaciji v prostoru. Poleg tega je raziskava pokazala povezavo med prostorskimi poudarki in zaznavanjem varnosti v prostoru, ki nakazuje, da uporabniki ulice z več izrazitimi prostorskimi poudarki dojemajo kot varnejše.
Ključne besede: prostorski poudarki, orientacija v prostoru, zaznavanje prostora, varnost v mestu, Balat, Istanbul
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 425; Prenosov: 222
Celotno besedilo (8,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1480. |
