Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


1441 - 1450 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran141142143144145146147148149150Na naslednjo stranNa konec
1441.
Analiza kazalnikov zelenih površin : študija primera Sarajeva
Dženana Tatlić, Azra Čabaravdić, Muhamed Bajrić, Melisa Ljuša, Sanela Klarić, Emira Hukić, 2024, ni določena

Ključne besede: mesta, zelene površine, trajnostni razvoj, urbanizem, Sarajevo
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 475; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (303,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

1442.
Tretji prostori na univerzah : centralni univerzitetni kampus Aškerčeva v Ljubljani
Domen Žalac, Primož Medved, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V članku so obravnavani večnamenski javni prostori na univerzah, imenovani tudi tretji prostori, s posebnim poudarkom na njihovi vlogi kot spodbujevalcev socialnih stikov in urbanističnega razvoja v akademskem okolju. Kot študija primera je analiziran kampus Univerze v Ljubljani na Aškerčevi cesti v Ljubljani, ki je trenutno v procesu celovite urbanistične prenove. Po določitvi vseh konkretnih tretjih prostorov v univerzitetnem kampusu sta avtorja opredelila, zakaj so ti prostori pomembni za deležnike (študente in profesorje), in predstavila njihove predloge za izboljšanje in nadgradnjo teh prostorov. Izsledki njune raziskave so pokazali, da so univerzitetni prostori ključni za izvajanje učnih in družabnih aktivnosti, vendar so precejšnje omejitve z vidika oblikovanja in uporabe. Raziskava je pokazala, da študenti in zaposleni tretje prostore v kampusu in zunaj njega uporabljajo za učenje, delo, sprostitev ter druženje in druge neformalne aktivnosti ter da obstaja jasna potreba po bolj prilagodljivih, dostopnih in nekomercialnih prostorih v kampusu.
Ključne besede: univerzitetni kampus, javni prostori, tretji prostori, večnamenski prostori, urbanistični razvoj, Aškerčeva ulica (Ljubljana)
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 358; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (454,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

1443.
1444.
Magnetic attraction meets elastic action : optimizing magnetoactive elastomer composites
Lucija Drempetić, Darko Makovec, Darja Lisjak, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: magnetoactive elastomers, solvent
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 413; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (221,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

1445.
1446.
Zimski pobeg
Damjana Gantar, 2024, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 472; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (64,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

1447.
Urbani izziv
1989, ni določena

Ključne besede: izobraževanje, regionalno planiranje, urbanizacija, novosti, urejanje prostora, prostorska informatika
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 679; Prenosov: 111
URL Povezava na datoteko
Gradivo je zbirka in zajema 118 gradiv!

1448.
ARCH-E projekt : pogled na evropsko krajino arhitekturnih natečajev
Špela Kryžanowski, 2025, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 380; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (606,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

1449.
Raziskava vpliva mestnih zelenih površin na dobro počutje v Prištini
Visar Hoxha, Binak Beqaj, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V članku je na podlagi kvantitativnega pristopa obravnavan vpliv mestnih zelenih površin na človekovo dobro počutje v Prištini na Kosovu. Z analizo glavnih komponent in regresijsko analizo so bili analizirani podatki 384 anketirancev, izbranih s stratificiranim naključnim vzorčenjem. Izsledki so pokazali, da so kakovost in estetska privlačnost zelenih površin ter povezanost s skupnostjo ključni napovedniki dobrega počutja, kar izpostavlja pomen dobro vzdrževanih in vizualno privlačnih zelenih prostorov, ki spodbujajo družbene stike. Dejavniki, kot so dostopnost, razpoložljivost, opremljenost, funkcionalnost in varnost zelenih površin, pa niso pokazali večjega vpliva na dobro počutje, kar je najverjetneje posledica izzivov, s katerimi se na tem področju spopada Priština. Za krepitev človekovega dobrega počutja v mestu bi morali oblikovalci politik dati prednost kakovostnim in vključujočim zelenim površinam, ki omogočajo družbeno povezovanje ter hkrati odpravljajo prostorske neenakosti in vrzeli v upravljanju.
Ključne besede: mestne zelene površine, dobro počutje, dostopnost, povezanost s skupnostjo, Priština
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 438; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

1450.
Zagotavljanje dostopnosti za pešce z vključujočim načrtovanjem in sodelovanjem skupnosti
Dewi Junita Koesoemawati, Akhmad Hasanuddin, Fidyasari Kusuma Putri, Teguh Hadi Priyono, Sebastiana Viphindrartin, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na mnogih območjih v razvoju še vedno primanjkuje vključujoče infrastrukture za pešce, ki bi invalidnim posameznikom omogočala mobilnost in samostojnost. Članek se osredotoča na regijo Jember v Indoneziji, kjer ovire, kot so ozki pločniki, poškodovane površine in to, da ni multisenzoričnih navigacijskih orodij, še naprej otežujejo dostop invalidnim osebam. Avtorji so izvedli kvalitativno raziskavo, ki je vključevala spletni vprašalnik, fokusne skupine, terenske oglede in pregled literature. Z navedenimi mešanimi metodami so opredelili dejanske izzive uporabnikov in določili lokalne načrtovalske preference na podlagi primerjave z globalnimi standardi dostopnosti. Ugotovili so, da se ovire, ki zmanjšujejo dostopnost, delijo v dve glavni kategoriji: fizične in strukturne ter čustvene in psihosocialne. Izsledki raziskave so izpostavili potrebo po multisenzoričnih infrastrukturnih prvinah (npr. oznake v brajici, zvočni indikatorji in talne taktilne oznake), ki upoštevajo lokalno okolje. V članku so predstavljena načrtovalska priporočila, ki v smislu glokalizacije združujejo primere globalnih dobrih praks z lokalnimi antropometričnimi in kulturnimi značilnostmi. Z vključevanjem mnenj uporabnikov v načrtovalski proces in prilagoditvijo mednarodnih načel regionalnim razmeram predstavljena raziskava metodološko in konceptualno prispeva k razpravam o vključujočem urbanističnem načrtovanju, zlasti na slabo raziskanih območjih, kot je globalni jug.
Ključne besede: invalidnost, mobilnost, glokalizacija, vključujoče načrtovanje, kvalitativni raziskovalni pristop, urbanizem, regija Jember, Indonezija
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 437; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 1.16 sek.
Na vrh