1391. |
1392. The problem with courtesy : wooing the Catholic Church in late socialist SloveniaJure Ramšak, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: particularly in comparison with the neighbouring republic of Croatia, where the ethnicization of religion, beginning in the early 1970s, was rather pronoun-ced, relations between the Catholic Church and state authorities in Slovenia – the northernmost republic of Yugoslavia – remained relatively calm and cooperative throughout the late socialist period. Based on an analysis of a wide range of pu-blic and archival documents, this paper demonstrates how Slovenian religious policy was proposed as a sophisticated example of how believers could be success-fully integrated into modern socialist society, and was presented as such to Vati-can diplomats, international experts, and foreign journalists. Up until 1990, the communication between party officials and the Church hierarchy conveyed a di-stinct tone of courtesy, and local priests generally encountered a supportive or at least unobstructive attitude when, for instance, proposing the construction of new churches. At the same time, however, the more independent intellectuals, Catholi-cs and Marxists alike, who urged the party to abandon its orthodox Marxist-Leni-nist understanding of religion in favour of a genuine dialogue, were marginalized. Thus, a proper debate about a topic so essential for socialist secular society never took place, and the late socialist religious policy left behind an ambiguous legacy.
Ključne besede: Church-State relations, Yugoslavia, Slovenia, self-management socialism, civil rights of believers
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 315; Prenosov: 191
 Celotno besedilo (187,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1393. Religious identity as the state’s tool in modification of public space and its identity : the Yugoslavian concept of the two squares in MariborSara Hajdinac, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: In 1934, after several years of struggle, the Orthodox community of Maribor was awarded a lot to construct a new sacral building on General Maister Square (then Yugoslavia Square) in Maribor, at the site of the recently removed monu-ment dedicated to Vice Admiral Wilhelm Tegetthoff. The square boasts a rich symbolic history, wherein the very names of the square have clearly indicated the identity of the city over time. The new government sought to modify public space in accordance with the new state – these spaces had to be given not only a Slovenian, but also a Yugoslavian identity. The first modification was changing the square’s name to Yugoslavia Square, after which a Serbian Orthodox church was built in the Serbian national architectural style by architect Momir Koruno-vić (1883–1969), who designed all three Serbian sacral buildings in the province of Dravska Banovina (in Maribor, Ljubljana, and Celje). The Church of St. Lazarus was to be ideologically connected to the monument dedicated to King Aleksandar Karađorđević on Liberty Square, which would provide a clear Yugoslavian identity to the city district.
Ključne besede: art, politics, Ortodox architecture, identity, Maribor
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 342; Prenosov: 207
Celotno besedilo (695,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1394. Between revival and atheization : statecraft, identity, and religious transformation in former YugoslaviaGašper Mithans, Urška Bratož, 2025, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: religious transformation, atheization, secularization, freedom of religion
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 303; Prenosov: 170
Celotno besedilo (77,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1395. Cytokine profiles of bronchoalveolar lavage in patients with interstitial lung diseases and non-allergic asthmaDana Greif Lenarčič, Urška Bidovec, Pia Kristanc, Peter Kopač, Mateja Marc-Malovrh, Izidor Kern, Katarina Osolnik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Diagnosing and prognosing immune-mediated airway diseases, like hypersensitivity pneumonitis (HP) and sarcoidosis, is complicated due to their overlapping symptoms and the lack of definitive biomarkers. Hence, we wanted to compare bronchoalveolar lavage (BAL) cytokine and chemokine profiles from 92 patients with different immune-mediated and inflammatory airway diseases, namely, HP, sarcoidosis, non-allergic asthma, amiodarone lung, and EGPA. We also compared pulmonary function parameters, BAL’s cellularity, and lymphocyte immunophenotypes. We found significant differences across all measured lung functions (VC, VC%, FEV1, FEV1%, and Tiff%) and in the number of macrophages, lymphocytes, neutrophils, and eosinophils. Furthermore, we showed significant differences in CD4, CD8, and CD4/8 across all included ILDs and OLDs; however, no significant differences were found in CD3, CD19, NK, or NKT. We identified nine biomarkers (IL-1β, IL-6, IL-8, IL-13, VEGF, angiogenin, C4a, RANTES, and MCP-1) that significantly differ in the BAL of patients with HP and sarcoidosis and showed that RANTES and IL-6 are associated with fibrotic outcome. We have demonstrated that interstitial and obstructive lung diseases differ in cytokine and cellular lung imprint, which may, in the future, enable the determination of the disease subtype and thus the identification of targets for the treatment of individuals or subgroups within diseases.
Ključne besede: hypersensitivity pneumonitis, sarcoidosis, non-allergic asthma, amiodarone lung, EGPA, cytokines, bronchoalveolar lavage, chemokines, complement anaphylatoxins, angiogenesis-related factors
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 462; Prenosov: 253
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1396. |
1397. |
1398. |
1399. Mesta kot kraji in teme raziskav : kartiranje raziskovalnih grozdov po znanstvenih področjihMarjan Hočevar, Tomaž Bartol, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V znanstvenih člankih se mesta običajno pojavljajo kot teme (predmeti ali akterji) ali kraji (območja, destinacije, lokacije in prostori) raziskav. Proučevanje splošnejših vzorcev je redkejše, saj se raziskave običajno osredotočajo na posamezna mesta. Avtorja z znanstvenim kartiranjem, ki temelji na podatkih bibliografske zbirke Scopus in programskem orodju za vizualizacijo Vosviewer, proučujeta objave, povezane z raziskavami mest, v znanstvenih revijah in na različnih tematskih področjih, da bi ugotovila, kako se različne funkcije mest odražajo v znanstvenih revijah. Za modele uporabita primerljiva glavna mesta držav članic Evropske unije (Berlin, Madrid, Rim in Varšavo). Izsledki kažejo zelo podobne vzorce pri vseh mestih, pri čemer so najpogostejše objave v nacionalnih in regionalnih revijah. Večina raziskav poteka na treh glavnih znanstvenih področjih: 1. v družboslovju in humanistiki, 2. v medicini in 3. v naravoslovju (okoljske vede, vede o Zemlji in drugih planetih ter biotehniške in biološke vede). Prvotno so prevladovale raziskave s področja medicine, v zadnjem času pa so najpogostejše družboslovne študije. Čeprav ugotovljena razmerja med znanstvenimi področji temeljijo na različnih revijah, so primerljiva za vsa mesta, na njihovi podlagi pa se lahko presojajo mesta podobne velikosti. Raziskava je bila opravljena tik pred izbruhom pandemije koronavirusne bolezni (covid-19), na podlagi njenih izsledkov pa bi lahko primerjali raziskovalne vzorce pred pandemijo in po njej, saj se bodo lahko raziskave, povezane z mesti, zaradi pandemije v prihodnosti spremenile.
Ključne besede: mesta, znanstveno kartiranje, raziskovalna področja, bibliometrija, vizualizacija
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 342; Prenosov: 196
Celotno besedilo (682,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1400. Sistematična preureditev mestnih ulic : prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtoviMarie-Therese Fallast, Sanela Pansinger, Gerald Krebs, Andreas Zobl, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvedba zelene infrastrukture je uveljavljen pristop k blaženju učinkov toplotnih otokov in poplav na mestnih območjih, saj lahko vpliva na pomembno znižanje lokalne temperature v mestu in zmanjšanje nevarnosti poplav. V članku je ulična krajina prepoznana kot pomembno območje posegov za prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer ti posegi temeljijo na zeleni infrastrukturi, ki omogoča prijetnejše okolje za človekovo aktivnost in mobilnost v mestih, hkrati pa je pomemben blažilec toplote. Avtorji predlagajo rešitev, ki združuje nekatere ključne prvine, ki bi bile lahko podlaga vsem prihodnjim oblikovalskim posegom v javni prostor (ulično krajino), in spodbuja ureditev mestnega okolja, ki se resnično odziva na podnebne spremembe. Te prvine vključujejo omejitev neprepustnih površin samo na nujna območja, decentralizirano gospodarjenje z vodo na podlagi deževnih vrtov, nezahtevno vzdrževanje, estetske zasaditve, ki krepijo biotsko raznovrstnost, in senzorsko spremljanje parametrov toplotnega udobja za izboljšanje ukrepov. Rešitev vključuje uporabo poceni senzorjev za zbiranje podatkov o toplotnem udobju, na podlagi katerih se lahko določijo območja mestnih toplotnih otokov. Predlagano je tudi odločevalsko orodje, ki temelji na geografskem informacijskem sistemu (GIS) in zbira podatke, kot so temperatura, stopnja prekritosti površja in poplavno tveganje ter podatki, ki se nanašajo na lokacijo komunalne infrastrukture, promet in prostorsko ureditev. Opisana je poskusna uporaba predlagane metodologije v okviru trajnega projekta prilagoditve podnebnim spremembam, ki ga financira avstrijska vlada.
Ključne besede: podnebne spremembe, mesta, javni prostor, senzorska tehnologija, digitalizacija, ulično odvodnjavanje, padavinske vode, gospodarjenje z vodami
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 425; Prenosov: 225
Celotno besedilo (371,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
