201. Samomori med osebami, zbolelimi za levkemijo v otroštvu, v SlovenijiMojca Čižek-Sajko, Uršula Julija Sajko, Berta Jereb, 2012, pregledni znanstveni članek Povzetek: Pri osebah, ki so v otroštvu zbolele za rakom, so pogosto prisotne telesne in psihosocialne posledice bolezni ter njenega zdravljenja. Mnoge raziskave so pokazale, da je pri osebah z izkušnjo raka v otroštvu depresivnost in samomorilno vedenje močneje izraženo. V naši raziskavi smo proučili pojavljanje samomorov pri osebah, ki so v otroštvu zbolele za levkemijo, v primerjavi s splošno populacijo v Sloveniji, v obdobju 1978–2010. Pričakovano število samomorov smo izračunali na osnovi kontrolne skupine posameznikov iz splošne populacije, ki je bila s skupino preiskovancev, tj. oseb, ki so v otroštvu zbolele za levkemijo, izenačena po spolu, starosti ob začetku opazovanja, letu začetka opazovanja in dolžini opazovanja. Raziskava je pokazala, da med tistimi, ki so v otroštvu zboleli za levkemijo, v letih 1978–2010 nobena oseba ni storila samomora, kar se statistično značilno ne razlikuje od pričakovanega števila samomorov (0,448) v primerljivi splošni populaciji v Sloveniji. Ugotovitve raziskave nakazujejo, da kljub znano bolj izraženem samomorilnem vedenju med preživelimi raka v otroštvu v Sloveniji v primerjavi s splošno populacijo pojavljanje samomorov pri osebah, zbolelih za levkemijo v otroštvu, ni pogostejše kot v splošni populaciji. Ključne besede: levkemija, preživeli bolniki, samomori Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2793; Prenosov: 747 Celotno besedilo (275,76 KB) |
202. |
203. Design of coiled-coil protein-origami cages that self-assemble in vitro and in vivoAjasja Ljubetič, Fabio Lapenta, Helena Gradišar, Igor Drobnak, Jana Aupič, Žiga Strmšek, Duško Lainšček, Iva Hafner Bratkovič, Andreja Majerle, Nuša Krivec, Mojca Benčina, Tomaž Pisanski, Tanja Ćirković-Veličković, Adam Round, José María Carazo, Roberto Melero, Roman Jerala, 2017, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 17.04.2018; Ogledov: 3966; Prenosov: 2600 Celotno besedilo (741,03 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
204. Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v SlovenijiPeter Zajc, Mojca Golobič, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj množično. Umeščanje te dejavnosti v prostor je zahtevno zaradi različnih interesov med uporabniki prostora ter zapletene pravne ureditve. Za gorske kolesarje so med različnimi potmi najbolj zaželene enoslednice, to so ozke, razgibane in utrjene poti iz naravnih materialov. Analizirali smo pravno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji, in sicer na nacionalni in lokalni ravni. Na primeru dveh testnih tras na območju zahodnega Pohorja, ki sta potekali skoraj izključno v gozdnem prostoru, smo preverili možnosti umeščanja gorskokolesarskih poti v naravno okolje. Pri tem smo postavili hipotezo, da ob doslednem upoštevanju pravnih predpisov umeščanje enoslednic v naravno okolje ni mogoče. Prvi del raziskave je temeljil na analizi pravnih predpisov in primerjavi ureditve v treh drugih srednjeevropskih državah. Za drugi del raziskave smo izbrali testni trasi ter zbrali in analizirali vse dostopne prostorske podatke. Obe trasi smo terensko pregledali in ju ocenili po izdelanem postopku, ki obsega šest korakov. Vse prostorske podatke smo obdelali v geografskem informacijskem sistemu. Pregled pravnih predpisov, ki ureja to področje, kaže na nedosledno rabo pojmov in različne možnosti razlag pravnih predpisov glede umeščanja gorskega kolesarjenja v naravno okolje v Sloveniji. Z analizo testnih tras smo ovrgli postavljeno hipotezo, saj smo ugotovili, da je umeščanje enoslednic v naravno okolje mogoče, vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve in nejasnosti. Ključne besede: kolesarjenje, narava, planinske poti, gozdne vlake, Pohorje Objavljeno v DiRROS: 13.02.2018; Ogledov: 4455; Prenosov: 911 Celotno besedilo (325,35 KB) |
205. Zdravila za podporno in paliativno zdravljenjeJožica Červek, Mojca Simončič Godnič, Jernej Benedik, Maja Ebert Moltara, Jasenka Gugić Kevo, Slavica Lahajnar, Petra Tavčar, Marjana Bernot, 2017, ni določena Povzetek: Na podlagi dostopnosti in registracije zdravil v Sloveniji smo leta 2008 izdali prvi nacionalni seznam ključnih zdravil za obravnavo najpogostejših simptomov in sindromov pri bolnikih z rakom. Prvo dopolnitev smo opravili januarja 2012, z 2. izdajo. V tokratni, 3. izdaji smo simptome povezali v smiselna poglavja, nekatere dodali in seznam dopolnili z novimi zdravili, ki so trenutno dostopna in registrirana pri nas. Ključne besede: paliativna oskrba, zdravila, podporno zdravljenje, onkološko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 27.12.2017; Ogledov: 4099; Prenosov: 909 Celotno besedilo (265,82 KB) |
206. Slovenske smernice sistemskega zdravljenja pljučnega raka 2017Mojca Unk, Katja Mohorčič, Ilonka Osrajnik, Tanja Čufer, 2017, strokovni članek Povzetek: Rak pljuč je najbolj pogost rak (če upoštevamo nemelanocitni rak kože) in smrt zaradi raka pljuč je najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka na svetu. V Sloveniji je po pogostosti na 4. Mestu in najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka. Slabo preživetje bolnikov z rakom pljuč (5 letno srednje preživetje je okoli 12 %) v preteklosti se z uporabo novih sistemskih zdravljen v zadnjem času izboljšuje. Sistemsko zdravljenje je pomemeben del zdravljenja raka pljuč v vseh stadijih bolezni in pri vseh patohistoloških podtipih. Sistemsko zdravljenje na osnovi platine po operaciji v sklopu adjuvantnega zdravljenja se priporoča pri večini bolnikov. Kemoterapija se uporabija sočasno sz radioterapijo pri lokalno napredovali bolezni. Sistemsko zdravljenje je osnova zdravljenja razširjene bolezni. Vrsta sistemskega zdravljnja je odvisna od patohistološkega podtipa, molekularne analize, starosti, splošnega stanja zmogljivosti, sočasnih obolenj in bolnikovih želja. Sistemsko terapijo naj bi prejeli vsi bolniki z razširjeno boleznijo s PS 0-2. Zaželjeno je, da se način zdravlejnja določi na multidisciplinarnem konziliju, izvaja pa specialist internist onkolog, z znanjem in izkušnjami glede sistemske terapije. Slovenske smernice obravnave pljučnega raka so bile zadnjič objavljene leta 2006. V pripravi so nove celostne smernice obravnave raka pljuč v Sloveniji. V članku predstavljamo posodobljenje smernice sistemskega zdravljenja, ki so plod sodelovanja strokovnjakov treh ustanov, ki se ukvarjajo s sistemskim zdravljenjem raka pljuč v Sloveniji: Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetna klinika Golnik in Univerzitetni klinični center Maribor. Ključne besede: rak pljuč, sistemsko zdravljenje, smernice Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 4569; Prenosov: 1034 Celotno besedilo (227,34 KB) |
207. Vpliv izbranih okoljskih dejavnikov na dinamiko vlaženja bukovineMojca Žlahtič Zupanc, Miha Humar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Bukovina sodi med najpomembnejše lesne vrste v Sloveniji. Žal uporaba bukovine zelo zaostaja za prirastkom, zato je treba nujno razviti dodatne aplikacije za rabo bukovega lesa. Ena izmed neizkoriščenih priložnosti je tudi raba za manj zahtevne konstrukcije na prostem. V primeru, da uporabljamo bukovino na prostem, moramo les na takšen ali drugačen način zaščititi. V zadnjem obdobju vedno bolj pridobiva na pomenu termična modifikacija in uporaba voskov, zato smo ti dve rešitvi uporabili tudi v tej raziskavi. Tako smo odpornost bukovine na navlaževanje spremljali v laboratorijskih razmerah in terenskih testih. Pred laboratorijskimi poizkusi smo vzorce izpostavili različnim abiotskim in biotskim dejavnikom razkroja ter določili njihov vpliv na navzemanje vode v les. Izkazalo se je, da se je najbolje obnesel termično modificiran les, impregniran s suspenzijo naravnih voskov. Po drugi strani so abiotski in biotski dejavniki razkroja močno poslabšali odpornost proti navlaževanju bukovine in termično modificirane bukovine. Ključne besede: bukovina, termična modifikacija, naravni voski, vlažnost lesa, navzem vode, odpornost, vodo-odbojnost Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4955; Prenosov: 2546 Celotno besedilo (585,27 KB) |
208. Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo : strokovni seminar : program in prispevki : nadaljevanje IV. delavnice Javne gozdarske službe, Kostanjevica na Krki, 11. oktober 20012001, ni določena Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, zakonodaja, reprodukcijski material, seme, semenski sestoji, sadike, Slovenija, zborniki Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4282; Prenosov: 2817 Celotno besedilo (3,45 MB) |
209. Okoljske in gospodarske posledice strojne sečnje na jatni : GE Radeče ODD 22, 23, revir Jatna - DoleJože Prah, Mojca Bogovič, Boris Bogovič, Boris Papac, Robert Robek, 2006, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: strojna sečnja, vpliv na okolje, okolje, gozpodarstvo, Jatna Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3067; Prenosov: 797 Celotno besedilo (13,30 MB) |
210. Opisna sortna lista za jajčevec 2015Kristina Ugrinović, Mojca Škof, 2015, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: jajčevci, sorte, sortne liste, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 11.07.2017; Ogledov: 3439; Prenosov: 1101 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |