1841. |
1842. |
1843. |
1844. |
1845. Photocatalytic CO2 reduction over mesoporous TiO2 photocatalystsMartin Reli, Peter Nadrah, Miroslava Filip Edelmannová, Rudolf Ricka, Andrijana Sever Škapin, Urška Lavrenčič Štangar, Kamila Kočí, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: In this study, we investigated different synthesis methods (template-free and template-based) using copolymers of poly(ethylene oxide) and poly(propylene oxide) to enhance the CO2 reduction activity of mesoporous TiO2. Our main goal was to identify key factors affecting photocatalyst efficiency and selectivity. We compared the newly synthesized TiO2 photocatalysts with the commercial photocatalyst P25. Among the materials studied, TiO2-P123 in its pure anatase form demonstrated the highest photoreduction efficiency and CO2 selectivity. In contrast, TiO2-EG, TiO2-F127, and P25, which contained both rutile and anatase phases, exhibited decreased photoactivity due to the formation of a type II heterojunction between the phases and higher oxygen adsorption on rutile's surface. Additionally, we observed that the choice of chemicals for photocatalyst preparation significantly influenced the specific surface area. TiO2-P123, the most active photocatalyst, had the highest specific surface area, providing more reactive sites for improved light absorption efficiency and prolonged electron-hole pair lifetimes, resulting in enhanced photocatalytic activity. We also calculated apparent quantum yields to support our findings.
Ključne besede: CO2 reduction, TiO2, photocatalysis, mesoporous material, Sol-gel method
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 505; Prenosov: 55
 Celotno besedilo (2,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1846. |
1847. |
1848. Analiza stanja, težave z obnovo in usmeritve za gospodarjenje z borovimi sestoji v južnem delu GGO TolminAmbrož Blažko, 2023, strokovni članek Povzetek: V članku so predstavljeni rezultati digitalizacije površin borovih sestojev v južnem delu gospodarskega območja (GGO) Tolmin iz leta 1963 in primerjava stanja omenjenih gozdnih sestojev leta 1963 in dandanes. Podatki o stanju sestojev so razdeljeni v tri kategorije. Borovi sestoji, starejši od 60 let (nastali pred letom 1963), nekdanji borovi sestoji, kjer je že bila narejena premena, in mlajši borovi sestoji (do 60 let). Na splošno se je površina borovih sestojev v tem obdobju od leta 1963 do zdaj zmanjšala. Starost sestojev kaže, da je večina že dosegla sečno zrelost. Bori so marsikje opravili svoje poslanstvo predkulture. V mladju se pojavljajo toploljubni listavci. Zato so mnogi sestoji že primerni za posek (premeno), saj se njihova vitalnost in kakovost zmanjšujeta. Prav tako so požarno ogroženi.
Ključne besede: borovi sestoji, premena, toploljubni listavci, pomlajevanje, starostna struktura
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 419; Prenosov: 156
Celotno besedilo (474,46 KB) |
1849. Popasenost travinja zaradi jelenjadi (Cervus elaphus L.) – poskus PoliceIztok Koren, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poskus ugotavljanja popasenosti travinja zaradi jelenjadi (Cervus elaphus L.) smo izvedli leta 2021 v predalpskem svetu severozahodne Slovenije, tj. pri naselju Police v Občini Cerkno. Postavili smo deset parov vzorčnih ploskev (ograjeno, neograjeno) in merili maso svežega travinja. Poskus smo ponovili enkrat. Na maso travinja značilno vpliva ograjenost (9,9 % variabilnosti), čas košnje (47,3 %), interakcija med časom košnje in prostorsko porazdelitvijo parov ploskev (5,6 %) ter razdalja parov ploskev do gozda (15,7 %). Največji delež popasenosti travinja je bil v drugi košnji - 53,0 %, v prvi pa 20,4 %. Med skupinama parov ploskev je bila razlika v popasenosti manjša: v prvem bloku je bila 31,6 %, v drugem pa 30,3 %. Skupni letni delež popasenosti je znašal 31 %. Rezultati poskusa so primerljivi z drugimi podobnimi raziskavami na območjih velikih populacijskih gostot jelenjadi.
Ključne besede: Slovenija, predalpski svet, jelenjad, popasenost travinja
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 430; Prenosov: 150
Celotno besedilo (539,54 KB) |
1850. |
