Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


491 - 500 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran46474849505152535455Na naslednjo stranNa konec
491.
ICPP 2023 Satellite event: high-throughput sequencing in plant virology: from discovery to diagnostics (Sunday, 20 August 2023 – all day) : Lyon, France
2023, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: High-throughput sequencing (HTS) technologies have revolutionized plant virus research and diagnostics by accelerating the discovery of new viruses and by providing a sensitive untargeted approach for the detection of viruses. The latter, together with high data-generation potential of HTS, enables discovery of new and emerging viruses from diverse hosts, archived or ancient samples, and untargeted virus detection in diverse matrices, as well as research on a broad range of topics, such as plant virus epidemiology, diversity, and evolution. Many new plant virus discoveries, increased availability of sequence data, and a lagging biological characterization of HTS-based findings call for a broad consideration on harmonization of sequencing and data analysis approaches, as well as the interpretation of the results from the scientific and regulatory perspective. During this satellite meeting, different aspects of applying HTS in plant virology will be addressed and discussed. Topics will include: discovery and detection of new and emerging viruses; virus diversity, epidemiology, and evolution studies; development of virus detection and identification protocols and validation of HTS-based tests for plant virus diagnostics.
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 196; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (896,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

492.
Fitoplazme na palmah
Nataša Mehle, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Palme lahko okužijo različne fitoplazme, od katerih nekatere lahko povzročijo rumenenje in propadanje palm (ang.: palm lethal yellowing phytoplasmas).
Ključne besede: fitoplazme, palme, bakterijske okužbe, podatkovni listi
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (345,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

493.
Fitoplazme na krompirju
Nataša Mehle, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Krompir lahko okužijo različne fitoplazme, tudi take, ki v Evropski uniji še niso navzoče, bi pa v primeru vnosa lahko povzročile veliko negativnih gospodarskih učinkov na kmetijsko pridelavo.
Ključne besede: fitoplazme, krompir, bakterijske okužbe, izguba pridelka, podatkovni listi
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (239,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

494.
Begomovirusi na krompirju
Nataša Mehle, Ana Vučurović, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Virusi iz rodu begomovirusov (družina Geminiviridae) lahko okužijo številne vrste rastlin. Opisanih je več kot 400 različnih begomovirusov, od tega lahko nekateri okužijo tudi krompir.
Ključne besede: begomovirusi, krompir, bolezenska znamenja, rastlinski virusi, podatkovni listi
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 176; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (295,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

495.
Virus blage lisavosti paradižnika : (tomato mild mottle virus - ToMMoV)
Nataša Mehle, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Status: Virus blage lisavosti paradižnika je virus iz rodu Ipomovirus. Uvrščen je v Prilogo II/A Uredbe 2019/2072/EU, ki vključuje rastlinske patogene za katere ni znano, da bi se pojavljali na ozemlju EU.
Ključne besede: virus blage lisavosti paradižnika, paradižnik, jajčevci, podatkovni listi
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (109,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

496.
Newdelhijski virus kodravosti listov paradižnika : (tomato leaf curl New Delhi virus - ToLCNDV)
Nataša Mehle, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Status: Newdelhijski virus kodravosti listov paradižnika je virus iz rodu Begomovirus. Uvrščen je v Prilogo II/B Uredbe 2019/2072/EU.
Ključne besede: Newdelhijski virus kodravosti listov paradižnika, paradižnik, paprika, bučevke, podatkovni listi
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 193; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (587,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

497.
Nephila spider male aggregation : preference for optimal female size and web clustering
Matjaž Kuntner, Maj Kuntner, Eva Kuntner, Alexandra Bogožalec Košir, Irena Kuntner, Viktorija Tomič, Jana Faganeli Pucer, Erik Štrumbelj, Daiqin Li, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Sexual size dimorphism theory predicts biased operational sex ratios (OSRs) and an uneven distribution of males among certain females. We studied this phenomenon through a field census of the giant wood spider Nephila pilipes (family Nephilidae) in Singapore, a species where females are, on average, 6.9 times larger than males. Specifically, we tested two hypotheses concerning male distribution, given their tendency to aggregate in certain female webs. The optimal female size hypothesis predicts that males would predominantly occupy webs of intermediate-sized females. The web clustering hypothesis posits that more males would be found in webs closer together compared to those farther apart. Our snapshot census revealed a female-biased OSR (females: males = 1.85) with an uneven distribution of males in female webs. Most males were found in webs of intermediate-sized females aligning with the optimal female size hypothesis. Proximity among female webs was indicative of male presence, lending support to the web clustering hypothesis. While our study's limited sample size warrants caution, we conclude that in N. pilipes, male occupation of female webs is facilitated by the clustering of webs, and males prefer to cohabit with optimally sized, receptive females.
Ključne besede: sexual size dimorphism, operational sex ratios (OSRs), male distribution, optimal female size hypothesis, web clustering hypothesis, female-biased OSR, intermediate-sized females, proximity of webs, male aggregation, arachnology, behavioral ecology, environmental zoology
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (673,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

498.
Fate and effects of cytostatic pharmaceuticals in the environment and the identification of biomarkers for and improved risk assessment on environmental exposure
Metka Filipič, 2014, elaborat, predštudija, študija

Povzetek: CytoThreat (www.cytothreat.eu) project addresses the needs of the European society for assessing the risks associated with the release of pharmaceuticals into environment focusing on cytostatic pharmaceuticals. The mechanisms of action of most of the anticancer drugs are by interference with genetic material and cell signalling, which are very similar in all organisms and theoretically exposure to anticancer drug residues may affect also nontarget organisms. The aims are to provide new analytical methods needed for to determine the actual environmental exposure of these drugs, their metabolites and transformation products detection, to provide missing ecotoxicity data needed for accurate environmental risk assessment and identify biomarkers of delayed effects that may be used for development of early warning systems.
Ključne besede: health risks, cytostatics
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (226,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

499.
Prepelica (Coturnix coturnix), kobiličar (Locustella naevia), bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) na Ljubljanskem barju
Davorin Tome, Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2015, elaborat, predštudija, študija

Povzetek: V okviru projekta Ljudje za barje, ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju (LJUBA), Program Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 in Program finančnega mehanizma EGP 2009-2014 smo v letu 2015 za naročnika Zavod republike Slovenije za varstvo narave kvantitativno popisali (izhodiščni monitoring) prepelico (Coturnix coturnix), kobiličarja (Locustella naevia) in bičjo trstnico (Acrocephalus schoenobaenus) na območju Ljubljanskega barja. Terensko delo je potekalo po metodi, ki nam je omogočila neposredno primerjavo rezultatov s podatki dobljenimi pred 20 leti v obdobju 1989 do 1996. Na izbrani površini 67 kvadratov smo prešteli 39 kličočih samcev prepelice, kar je za 87% manj kakor na primerljivi površini pred 20 leti. Vrsto smo odkrili na 23 kvadratih, kar je za 57% manj kakor pred 20 leti. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat štetja ocenjujemo, da se je velikost in razširjenost populacije prepelice v zadnjih 20 letih zmanjšala za več kakor za polovico. Vrsta je na Ljubljanskem barju zelo ogrožena in lahko v kratkem izgine kot gnezdilka. Na izbrani površini 67 kvadratov smo prešteli 31 pojočih kobiličarjev, kar je za 31% manj kakor na primerljivi površini pred 20 leti. Vrsto smo odkrili na 16 kvadratih, kar je za 16% manj kakor pred 20 leti. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat štetja ocenjujemo, da se velikost populacije kobiličarja v zadnjih 20 letih verjetno ni spremenila, nekoliko se je spremenilo območje njegovega pojavljanja. Kljub temu, zaradi relativno majhne površine kjer se pojavlja, ocenjujemo, da je kobiličar na Ljubljanskem barju ogrožena vrsta. Na izbrani površini 67 kvadratov smo prešteli 52 pojočih bičjih trstnic, kar je za 8% več kakor na primerljivi površini pred 20 leti. Vrsto smo odkrili na 20 kvadratih, kar je za 18% več kakor pred 20 leti. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat štetja ocenjujemo, da se velikost populacije bičje trstnice v zadnjih 20 letih verjetno ni spremenila, nekoliko se je spremenilo območje njenega pojavljanja. Kljub temu, zaradi relativno majhne površine kjer se pojavlja, ocenjujemo, da je bičja trstnica na Ljubljanskem barju ogrožena vrsta. Največja vokalna aktivnost prepelic je bila zvečer, le malo manjša zgodaj zjutraj. Po sedmi uri zjutraj je aktivnost opazno manjša in lahko vpliva na rezultate monitoringa. Prepelice so pogosto spreminjale položaj od koder pojejo, kar ima prav tako lahko vpliv na rezultate monitoringa. Za bolj natančen nadzor populacij vseh treh vrst predlagamo, da se obstoječi monitoring ptic kmetijske krajine na območju Ljubljanskega barja razširi z desetimi transekti. Metoda popisovanja in obdelave podatkov v obstoječem monitoringu sta ustrezni za kobiličarja in bičjo trstnico, za prepelico predlagamo nekaj sprememb.
Ključne besede: ptice, zavarovana območja, varstvo narave
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 2242
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

500.
Development of LAMP based protocol for accurate, reliable, fast and affordable diagnostics of Candidatus Phytoplasma solani : Euphresco success strory
Marina Dermastia, elaborat, predštudija, študija

Povzetek: Phytoplasmas are cell-wall-free plant pathogenic bacteria; they have a broad range of plant hosts and diseases of many important crops are associated with these pathogens. At least ten phytoplasma ribosomal subgroups have been associated with grapevine yellows diseases, which have great economic impact on viticulture. In Europe, the main phytoplasmas associated with grapevine yellows are the causal agent of flavescence dorée and ‘Candidatus Phytoplasma solani’, which cause bois noir.
Ključne besede: phytoplasmas, grapevine yellows diseases, LAMP, real-time PCR
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (116,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.73 sek.
Na vrh