1. |
2. |
3. O vojni nihilizmaDean Komel, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gotovo nas danes vsaj nekoliko osupne in zgrozi, da je retorika vojne postala samoumevna in uživa tudi precejšno, če ne kar izdatno, javno podporo, ki je seveda lahko tudi politično dirigirana. Prav tako pa smo zaprepaščeni nad nasilnimi vojnimi razmerami, ki naj bi bile – po sicer široko bolj ali manj vsiljenem prepričanju – sramotne za človeštvo v 21. stoletju. Pričujoči prispevek se ne ukvarja z ugotavljanjem nihilističnih implikacij in komplikacij današnjih vojnih spopadov, ki so bolj ali manj vidne, najsi se jih skuša še tako potajiti, marveč razgrinja vršenje vojne nihilizma, ki v prvi vrsti nihilizira sámo bistvo človeka in briše horizont sveta. Vojna nihilizma, čeprav vidno grozi z vsesplošnim izničenjem in uničenjem, ni neposredno razvidna kot moč čez vse in vendar za nič. Ta nerazvidnost ima manipulativen značaj, spričo katerega se proti vojni nihilizma ni mogoče mobilizirati, ker sama izvaja »totalno mobilizacijo« v službi opolnomočenja čiste moči, se pravi moči, ki je v svoji domnevni »brezvolji« dovolj močna, da noče nič, predvsem pa nič bistvenega
Ključne besede: vojna, nihilizem, moč, bit, človeško bitje
Objavljeno v DiRROS: 21.10.2024; Ogledov: 1; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (348,63 KB) |
4. |
5. Vprašanje epohalnega obrata : ob članku Ivana Urbančiča »Jugoslovanska ‚nacionalistična kriza‘ in Slovenci v perspektivi konca nacije«Luka Hrovat, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: S pomočjo hermenevtično-fenomenološke analize poskušamo v pričujoči študiji prikazati kompleksnost Urbančičevih filozofskih pojmov, objavljenih v članku z naslovom »Jugoslovanska ‚nacionalistična kriza‘ in Slovenci v perspektivi konca nacije«, ki je bil vključen v Prispevke za slovenski nacionalni program znotraj prelomne 57. številke Nove revije. V središče postavljamo Urbančičevo filozofsko misel, izhajajočo iz tega konca kot epohalnega preobrata, za katerega je značilen razhod z novoveško paradigmo subjektnega kot avtomatičega, avtonomnega, samovzpostavitvenega, samodoločujočega in samoodločujočega. Ta razhod ali sestop v kibernetiko dandanes ni niti jasen niti očiten, marveč ostaja zastrt, zakrit in neviden. Zadrževanje pri Urbančičevem mišljenju epohalnega obrata tako v samem jedru problema izpostavlja situacijo prebivanja, na podlagi katere v zadnjem delu članka skušamo okarakterizirati, kako se takšen zastrti epohalni obrat tudi mišljenjsko, se pravi filozofsko, izkazuje
Ključne besede: Urbančič, narod, kibernetika, kibernetika, informacija, filozofija
Objavljeno v DiRROS: 21.10.2024; Ogledov: 1; Prenosov: 1
Celotno besedilo (344,13 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. Being-at-home : Winnicott, Levinas, and BachelardDavid-Augustin Mândruț, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: home, dwelling, play, recollection, dreams, day-dreams, nostalgia
Objavljeno v DiRROS: 21.10.2024; Ogledov: 1; Prenosov: 1
Celotno besedilo (328,61 KB) |
10. Pričevanje in prebivanje : biti-priča in biti-v-svetuManca Erzetič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: »Prebivanje« je tudi po zaslugi Martina Heideggra postalo eno izmed osrednjih pojmovanj v sodobni filozofiji. Prispevek obravnava povezavo med topologijo prebivanja in eksistencialno strukturo biti-priča, ki je začrtana v Heideggrovi ekspoziciji biti-v-svetu v Biti in času. V nadaljevanju se prispevek posveča predvsem Heideggrovi opredelitvi zgodovine kot pričevanjskosti v predavanju »Hölderlin in bistvo pesništva« (1936). Zgodovinskost kot pričevanjskost prvotno opredeljuje možnost prebivanja, sicer to zapade v situacijo brezdomovinskosti. Naposled je v povezavi s tem podan še zasnutek »zgodovinskega mišljenja« pri hrvaškem filozofu Vanji Sutliću
Ključne besede: prebivanje, pričevanje, Heidegger, biti-v-svetu, zgodovina, Sutlić
Objavljeno v DiRROS: 21.10.2024; Ogledov: 1; Prenosov: 3
Celotno besedilo (412,79 KB) |
