21. Imunoterapija pri raku telesa materniceErik Škof, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Nova molekularna klasifikacija raka telesa maternice je omogočila novo, usmerjeno zdravljenje bolnic z rakom telesa maternice. Glavno novost predstavlja imunoterapija z zaviralci imunskih nadzornih točk (zaviralci PD-1) pri bolnicah z metastatskim rakom telesa maternice v 2. liniji zdravljenja, po predhodnem zdravljenu s kemoterapijo. Evropska agencija za zdravila (EMA) je odobrila uporabo dveh zaviralcev PD-1 receptorjev - dostarlimab in pembrolizumab v monoterapiji v primeru, da gre za okvaro MMR proteinov v tumorju (dMMR/MSI-H karcinom). Odobrena je tudi kombinacija pembrolizumaba in lenvatiniba (zaviralec tirozin kinaz) v 2. liniji zdravljenja metastatske bolezni, po predhodnem zdravljenju s kemoterapijo, ne glede na status MMR proteinov, torej tudi v primeru, da ne gre za okvaro MMR proteinov v tumorju (pMMR/MSS karcinom). Pred kratkim so bili objavljeni rezultati, ki kažejo učinkovitost pembrolizumaba in dostarlimaba v kombinaciji s kemoterapijo v 1. liniji napredovale ali metastatske bolezni. V adjuvantnem zdravljenju zaenkrat še nimamo podatkov o učinkovitosti imunoterapije - potekajo klinične raziskave. Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 168 Celotno besedilo (281,13 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
22. Značilnosti rastlinstva, živalstva in gozdnih sestojev v povodju Liščaka v južnih Julijskih AlpahPeter Razpet, Karin Rutar, Erik Kragelj, Igor Dakskobler, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek vsebuje opis značilnosti rastlinstva in živalstva odmaknjene, le po stezah dostopne in skoraj povsem gozdnate grape v zahodni Sloveniji. Raznolikost gozdnih združb in sestojev je povezana z naravnimi značilnostmi, karbonatno-silikatno geološko podlago in velikimi strminami, a tudi s pozno poselitvijo in popolnim izumrtjem zaselkov pred petdesetimi leti in več. Bukovi sestoji, ki so jih nekoč zelo sekali, se že dolgo razvijajo po naravnih zakonitostih, nanje koreniteje vplivajo predvsem vetrolomi in žled. Pionirska grmišča in gozdovi so raznoliki po zgradbi in vrstni sestavi. V bližini nekdanjih bivališč so mogočna stara drevesa, gorski bresti, veliki jeseni in smreke, na nekdanjih njivah nastaja orehov gozd. Grapa je naravna vrednota; predlagamo, naj bi bilo celotno njeno povodje. Ključne besede: rastlinstvo, živalstvo, drugotna sukcesija, gozdna krajina, Baška dolina, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 19.05.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 131 Celotno besedilo (964,91 KB) |
23. |
24. Pomen PIK3CA aktivirajočih mutacij za izid bolezni pri bolnicah z invazivnim lobularnim karcinomom dojke, zdravljenih z dopolnilno endokrino terapijoDomen Ribnikar, Valentina Jerič Horvat, Ivica Ratoša, Zachary Veitch, Biljana Grčar-Kuzmanov, Srdjan Novaković, Erik Langerholc, Maja Pohar Perme, Eitan Amir, Boštjan Šeruga, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 129 Celotno besedilo (46,13 KB) |
25. Neželeni učinki sistemskega zdravljenja rakaErik Škof, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Pri beleženju neželenih učinkov sistemskega zdravljenja uporabljamo mednarodne kriterije “Common Terminology Criteria for Adverse Events”, ki jih je ustanovil Ameriški Nacionalni inštitut za zdravljenje raka. V prispevku prikazujemo definicije izrazov, ki jih uporabljamo pri opisovanju in vrednotenju neželenih učinkov zdravljenja. Po Zakonu o zdravilih in Pravilniku o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini je poročanje o domnevnih neželenih učinkih za zdravstvene delavce obvezno. Prikazujemo osnovna navodila in informacije za prijavo neželenih učinkov zdravljenja. Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 129 Celotno besedilo (69,50 KB) |
26. Sodobno zdravljenje lokalno napredovalega in recidivnega raka dankeErik Brecelj, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Zdravljenje lokalno napredovalega in recidivnega raka danke je zahtevno. Z uvedbo boljše diagnostike, novih načinov predoperativnega zdravljenja na eni strani in z bolj agresivno kirurško terapijo na drugi strani dosegamo več R0 resekcij, ki edine omogočajo potencialno ozdravitev. Še vedno pa so ti posegi za bolnike neredko mutilantni. Z ustreznimi tehnikami rekonstrukcije dosegamo večjo možnost resektabilnosti, hkrati pa so posledice kirurškega zdravljenja manjše. Pomembna pri vrnitvi bolnika v normalno življenje sta prehranska podpora in rehabilitacija. Tako kompleksno zdravljenje je možno samo v multidisciplinarnem timu. Ključne besede: rak danke, kirurško zdravljenje, rak prebavil Objavljeno v DiRROS: 13.01.2023; Ogledov: 630; Prenosov: 127 Celotno besedilo (88,46 KB) |
27. |
28. Smernice za obravnavo bolnikov s skvamoznoceličnim karcinomom analnega kanala in kože perinealno (analnega roba)Franc Anderluh, Irena Oblak, Ajra Šečerov Ermenc, Ana Jeromen, Erik Brecelj, Martina Reberšek, Vaneja Velenik, 2022, strokovni članek Ključne besede: rak analnega kanala, rak analnega roba, radiokemoterapija, obsevanje Objavljeno v DiRROS: 15.12.2022; Ogledov: 620; Prenosov: 148 Celotno besedilo (134,47 KB) |
29. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS)Franc Anderluh, Marko Boc, Goran Gačevski, Gorana Gašljević, Samo Horvat, Nežka Hribernik, Marija Ignjatović, Ana Jeromen, Jera Jeruc, Peter Korošec, Tanja Mesti, Srdjan Novaković, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Nada Rotovnik-Kozjek, Matevž Srpčič, Ajra Šečerov Ermenc, Borut Štabuc, Vaneja Velenik, Neva Volk, Vesna Zadnik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak požiralnika, rak ezofagogastritičnega stika, smernice, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 824; Prenosov: 303 Celotno besedilo (3,50 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
30. Real-world data on detection of germline and somatic pathogenic/likely pathogenic variants in BRCA1/2 and other susceptibility genes in ovarian cancer patients using next generation sequencingVida Stegel, Ana Blatnik, Erik Škof, Vita Šetrajčič Dragoš, Mateja Krajc, Brigita Gregorčič, Petra Škerl, Ksenija Strojnik, Gašper Klančar, Marta Banjac, Janez Žgajnar, Maja Ravnik-Oblak, Srdjan Novaković, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Detection of germline and somatic pathogenic/likely pathogenic variants (PV/LPV) in BRCA genes is at the moment a prerequisite for use of PARP inhibitors in different treatment settings of different tumors. The aim of our study was to determine the most appropriate testing workflow in epithelial ovarian cancer (EOC) patients using germline and tumor genotyping of BRCA and other hereditary breast and/or ovarian cancer (HBOC) susceptibility genes. Consecutive patients with advanced non-mucinous EOC, who responded to platinum-based chemotherapy, were included in the study. DNA extracted from blood and FFPE tumor tissue were genotyped using NGS panels TruSightCancer/Hereditary and TruSight Tumor 170. Among 170 EOC patients, 21.8% had BRCA germline or somatic PV/LPV, and additionally 6.4% had PV/LPV in other HBOC genes. Sensitivity of tumor genotyping for detection of germline PV/LPV was 96.2% for BRCA genes and 93.3% for HBOC genes. With germline genotyping-only strategy, 58.8% of HBOC PV/LPV and 68.4% of BRCA PV/LPV were detected. By tumor genotyping-only strategy, 96.1% of HBOC PV/LPV and 97.4% of BRCA PV/LPV were detected. Genotyping of tumor first, followed by germline genotyping seems to be a reasonable approach for detection of PV/LPV in breast and/or ovarian cancer susceptibility genes in non-mucinous EOC patients. Ključne besede: BRCA, ovarian cancer, tumor genotyping, HBOC Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 306 Celotno besedilo (2,35 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |