Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Prispevek analizira institucijo državnega tožilca takoj po koncu druge svetovne vojne. Organizacija dela državnega tožilstva je temeljila na izkušnjah sovjetskega pravnega sistema. To je bila institucija oblasti, ki je imela zelo široka pooblastila in zelo visoko stopnjo neodvisnosti pri svojem delu. Skozi osebo državnega tožilca se najbolje vidi, koliko je politika vplivala na pravni red v neposrednem povojnem obdobju. Državni tožilci so bili, kot je bilo pogosto rečeno, »močni varuhi revolucionarnega prava in razlagalci zahtev širokih ljudskih množic«.
Ključne besede: javno tožilstvo, zakoni, kazenski postopki, sojenja, Hrvaška, 1945
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 360; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,86 MB)

Povzetek: Članek obravnava politično kariero Boruta Pahorja od njegovih prvih korakov ob vstopanju v komunistično partijo do trenutka, ko je predčasno zaključil mandat predsednika vlade Republike Slovenije. Preučujoč pisano paleto medijskih objav, od spletnih člankov do intervjujev ter gostovanj v razvedrilnih oddajah, avtor prepoznava v Pahorjevem političnem delovanju določene stalnice, ki ga kot posameznika postavljajo v edinstven, a tudi izstopajoč položaj v sicer dokaj polarizirani slovenski politični krajini. Tudi ali prav zaradi te njegove pregovorne drugačnosti so se, ugotavlja avtor, njegova prizadevanja po povezovanju obeh nasprotujočih se političnih bregov izkazala kot dokaj neuspešna, a vendar dovolj všečna za večinski del javnosti, kar že več kot dve desetletji dokazujejo številne raziskave javnega mnenja in ne nazadnje dejstvo, da gre za najbolj »trofejnega« politika v zgodovini Republike Slovenije.
Ključne besede: notranja politika, politične stranke, Slovenija, predsednik države, biografije, politično delovanje, 1986/2011
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 357; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,85 MB)

Povzetek: Prispevek predstavlja pregled delovanja Srbskega prostovoljskega korpusa (SDK), ki je novembra 1944 prišel v Operacijsko cono Jadransko primorje, torej na ozemlje današnje Primorske. Korpus je pripadal srbski vladi generala Milana Nedića. Nemške vojaške oblasti so ga uporabljale za boj proti odporniškemu gibanju v okupirani Srbiji od leta 1941 do leta 1944. Po prodoru sovjetske vojske v Jugoslavijo in Srbijo jeseni 1944 je bil korpus premeščen v Operacijsko cono Jadransko primorje. Prispevek prinaša podrobnosti o delovanju SDK, njegovi velikosti in vlogi na tem območju ter, končno, o tragični usodi njegovih pripadnikov. Večina tistih, ki se jim je uspelo ob koncu vojne umakniti v Avstrijo, je bila izročena jugoslovanskim partizanskim silam, ki so jih pomorile v odročnih predelih Slovenije. Prispevek temelji na avtorjevih arhivskih raziskavah ter na srbski emigrantski in slovenski literaturi.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Srbski prostovoljni korpus, Operativna cona Jadransko primorje, Primorska Slovenija, Dimitrije Ljotić, Odilo Globočnik
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 357; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,81 MB)

Povzetek: Prispevek ponuja oris razvoja notranjih razmerij in delitev v slovenskem naprednem (liberalnem) taboru v letih tik pred drugo svetovno vojno in ob njenem začetku. Po umiku z oblasti leta 1935 je bil napredni tabor šibak in notranje razcepljen. Hkrati je bila paleta skupin in idejnih usmeritev, ki jih najdemo pod skupno »napredno« streho, izredno široka, saj je segala daleč na levo in desno stran ideološkega spektra. Zlasti mladina se je idejno izrazito diferencirala in radikalizirala. Njeni deli so pri tem kazali visoko mero dojemljivosti za radikalnejše politične pristope ter se pomikali v smer fašizma in komunizma. Zato lahko zlasti v oziru na širši nazorski tabor deloma govorimo tudi o procesu razkrajanja. Hkrati pa je vsaj v jedrnem delu vztrajala zavest o pripadnosti skupnemu političnemu taboru, ki se je na pragu vojne izrazila tudi skozi ponovna povezovanja med strankami in skupinami.
Ključne besede: napredni tabor, liberalizem, politične stranke, civilna družba, trideseta leta
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 295; Prenosov: 124
Celotno besedilo (2,85 MB)

Povzetek: Osemdeseta leta so v Jugoslaviji predstavljala obdobje gospodarske in politične krize, a tudi čas postopne liberalizacije družbe in začetka njenega gibanja v smeri večstrankarstva in razpada. Z rahljanjem zadržkov cenzure v kulturi, za katero je stala vladajoča komunistična stranka, Zveza komunistov Jugoslavije (ZKJ), se je odprl prostor, da samostojni umetniki s svojimi deli odpirajo nekatere travmatične in problematične teme jugoslovanske preteklosti, kot sta Goli otok in spopad z Informbirojem. Način obravnavanja teh tem v osemdesetih letih v jugoslovanskih filmih kaže na to, da je vpliv ZKJ na kulturno in družbeno življenje slabel, pa tudi da je partija še vedno poskušala promovirati svojo verzijo preteklosti s propagandnimi filmi, kot je Visoka napetost. Zato ta članek predstavlja prispevek k preučevanju in razumevanju družbenih in političnih razmer v zadnjem desetletju socialistične Jugoslavije, gledanih skozi prizmo kulturne zgodovine.
Ključne besede: Informbiro, Jugoslavija, film, Tito, socializem, hladna vojna
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 334; Prenosov: 131
Celotno besedilo (2,65 MB)