1. Zgodnje odkrivanje tveganja nenalezljivih bolezni pri bolnikih z rakom dojk na podlagi umetne inteligence (projekt ARTILLERY)Tomaž Vrtovec, Luka Škrlj, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Naraščajoče zbolevanje in izboljšave pri zdravljenju bolnikov z rakom dojk prispevajo tudi k naraščajočemu številu preživelih, ki pa so bolj ogroženi za razvoj drugih kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, povečanje telesne mase in osteoporoza. Ker se večina bolnikov zdravi tudi z radioterapijo, lahko iz slik, pridobljenih z računalniško tomografijo za namene načrtovanja obsevanja, izluščimo tudi informacije o dejavnikih tveganja za druge bolezni. Cilj projekta ARTILLERY v sklopu okvirnega programa Evropske unije Obzorje Evropa je razvoj in vrednotenje zanesljivih in zaupanja vrednih računalniško podprtih sistemov umetne inteligence, ki jih bo mogoče uporabiti na rutinsko pridobljenih računalniško tomografskih slikah za odkrivanje kroničnih bolezni ali njihovih dejavnikov tveganja za namene podaljševanja pričakovane življenjske dobe in izboljšanja kakovosti življenja v naraščajoči populaciji preživelih bolnikov z rakom dojk. V Laboratoriju za slikovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani imamo dolgoletne izkušnje z razvojem in vrednotenjem računalniško podprtih metod za analizo medicinskih slik hrbtenice, zato je naša vloga pri projektu povezana z določanjem tveganja osteoporoze in osteopenije ter razpoznavanjem vretenčnih zlomov. Kljub temu, da je projekt šele v začetni fazi, smo razvili računalniško podprto metodo na osnovi umetne inteligence za segmentacijo hrbtenice in določanje področij zanimanja znotraj vretenčnih teles, na podlagi katerih bomo izluščili informacije o mineralni kostni gostoti ter jo povezali z referenčnimi diagnostičnimi izvidi. Rezultati začetnih raziskav kažejo, da bo razvita metoda potencialno uporabna za zgodnje odkrivanje osteoporoze in osteopenije ter za razpoznavanje vretenčnih zlomov.
Ključne besede: umetna inteligenca, globoko učenje, analiza medicinskih slik, rak dojke, osteoporoza
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (434,19 KB) |
2. Podatki o petrologiji pliocensko-pleistocenskih sedimentov severovzhodne SlovenijeEva Mencin Gale, Polona Kralj, Mirka Trajanova, Luka Gale, Dragomir Skaberne, 2024, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Povzetek: Podatki se nanašajo na petrološko analizo rečnih pliocensko-pleistocenskih sedimentov iz 14 prodnatih vzorcev iz slovenjgraškega, nazarskega, celjskega in dravsko-ptujskega bazena (severovzhodna Slovenija), ki so bili vzorčeni za namen litološke analize klastov. Petrološka analiza obsega opise 155 zbruskov metamorfnih, vulkanskih, vulkanoklastičnih, klastičnih in karbonatnih kamnin. Ti podatki predstavljajo temelj za določitev provenience obravnavanih prodnatih sedimentov, razkrivajo morebitno resedimentacijo ter so pomembni za interpretacijo razvoja rečne mreže v pliocenu in pleistocenu.
Ključne besede: petrografska analiza, litološka analiza klastov, provenienca klastov, pliocensko-pleistocenski sedimenti
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 124
Celotno besedilo (743,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Clonality analysis of lymphoid proliferations using BIOMED-2 clonality assays : a single institution experienceIra Kokovič, Barbara Jezeršek Novaković, Petra Škerl, Srdjan Novaković, 2014, strokovni članek Ključne besede: onkologija, rak (medicina), limfom, diagnostika, analiza, molekularne metode, molekularna diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 42
Celotno besedilo (899,82 KB) |
6. Efects of chronic physical exercise on executive functions and episodic memory in clinical and healthy older adult populations : a systematic review and meta-analysis protocolSoledad Ballesteros, Andreea Badache, Vera Belkin, Christoforos D. Giannaki, Antonia Kaltsatou, Uroš Marušič, Mohammad Mosaferi Ziaaldini, Manca Peskar, José M. Reales, Jennifer A. Rieker, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Background Executive functions (EFs) and episodic memory are fundamental components of cognition that deteriorate with age and are crucial for independent living. While numerous reviews have explored the effect of exercise on these components in old age, these reviews screened and analyzed selected older adult populations, or specific exercise modes, thus providing only limited answers to the fundamental question on the effect of exercise on cognition in old age. This article describes the protocol for a systematic review and multilevel meta-analytic study aiming at evaluating the effectiveness of different types of chronic exercise in improving and/or maintaining EFs and long-term episodic memory in older adults. Methods and analysis The study protocol was written in accordance with the Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses (PRISMA) guidelines. Several databases will be searched. Randomized controlled trials (RCTs) conducted in older adults aged ≥ 60 years providing any kind of planned, structured, and repetitive exercise interventions, and EFs and/or episodic memory measures as outcomes, published in English in peer-reviewed journals and doctoral dissertations will be included. Two independent reviewers will screen the selected articles, while a third reviewer will resolve possible conflicts. The Cochrane risk-of-bias tool will be used to assess the quality of the studies. Finally, data will be extracted from the selected articles, and the formal method of combining individual data from the selected studies will be applied using a random effect multilevel meta-analysis. The data analysis will be conducted with the metafor package in R. Discussion and conclusion This review will synthesize the existing evidence and pinpoint gaps existing in the literature on the effects of exercise on EFs and episodic memory in healthy and unhealthy older adults. Findings from this meta-analysis will help to design effective exercise interventions for older adults to improve and/or maintain EFs and episodic memory. Its results will be useful for many researchers and professionals working with older adults and their families.
Ključne besede: diseased older adults, healthy older adultsi, episodic memory, executive functions, exercises, three level meta analysis, tri-nivojska meta-analiza
Objavljeno v DiRROS: 03.04.2024; Ogledov: 180; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Možnosti rabe lesa listavcev v slovenskem biogospodarstvu : vsebinsko poročiloPeter Prislan, Špela Ščap, Matevž Triplat, Nike Krajnc, Luka Krajnc, Domen Arnič, Aleš Straže, Dominika Gornik Bučar, Jože Kropivšek, Luka Juvančič, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: potenciali gozdov, raba lesa listavcev, lesno-predelovalna industrija, gozdno lesne verige vrednosti, tehnologije predelave lesa, biogospodarstvo, makroekonomska analiza
Objavljeno v DiRROS: 11.01.2024; Ogledov: 320; Prenosov: 85
Celotno besedilo (6,00 MB) |
9. |
10. Are Slovenia’s forests deviating from sustainable development?Gal Kušar, Marko Kovač, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek nas seznanja z osnovnimi informacijami o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018. Stanje in razvoj slovenskih gozdov z vidika trajnosti smo preverili z nizom spremenljivk in kazalnikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: površina gozdov, temeljnica, lesna zaloga, indeks sestojne gostote, starostna struktura/porazdelitev prsnih premerov, ravnotežje razvojnih faz, optimalna lesna zaloga, prirastek, posek, različnost drevesnih vrst, mešanost sestojev, pomlajevanje, naravnost in odmrla drevnina. Ocenili smo tudi ustreznosti sistematične mreže 4 x 4 km, ki se je uporabljala za velikoprostorsko inventarizacijo. Vse vzorčne ocene so bile izračunane za raven države, ekoregije in za gozdnogospodarska območja. Leta 2018 je gozdnatost dosegala 60 % in je bila višja kot l. 2012. Nasprotno se je lesna zaloga zmanjšala in je bila ocenjena na 329,6 m3 /ha. Površinski delež mlajših gozdov je znašal 29 %, starejših (sečno zrelih) 68 %, raznodobnih pa 3 %. Med drevesnimi vrstami je največji delež pripadal bukvi in smreki. Deleži drugih vrst niso presegli 10 %, posebej zaskrbljujoča je bila njihova vrast. Na osnovi primerjav z zaželenimi vrednostmi in vrednostmi kazalnikov v gozdovih držav članic procesa Forest Europe in nekaterimi izbranimi državami, je mogoče skleniti, da se razvoj slovenskih gozdov odmika od trajnostnega razvoja. Glede na razpoložljive podatke l. 2018 je tudi mogoče zaključiti, da velikoprostorska inventura MGGE l. 2018 s podatki ne zapolni vseh kazalnikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kazalniki, časovna analiza, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 829; Prenosov: 274
Celotno besedilo (4,31 MB) |
