Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Prispevek obravnava pripadnike slovenskega naroda – približno trideset jih je bilo – s hudimi psihiatričnimi motnjami, ki so jih nacisti poleti 1941 kolektivno preselili iz Slovenije (torej z območja nekdanje Dravske banovine) v Srbijo. To se je dogajalo v okviru projekta, s katerim je bilo v okupirano/kvizlinško Srbijo deportiranih od 12.000 do 15.000 Slovenk in Slovencev. Izgnanci, ki so predmet obravnave tega prispevka, so bili v Srbiji skrbno sprejeti in nato poslani v bolnišnico za psihiatrične bolezni v Gornji Toponici pri Nišu, za razliko od rojakov s podobnimi boleznimi, ki so jih Nemci evtanazirali kmalu po okupaciji Slovenije. Študija temelji na doslej neznanih arhivih, hkrati pa priča o drugem segmentu raznolike medsebojne bližine srbskega in slovenskega naroda med drugo svetovno vojno, ki se nista afirmirala, ker sta bila proti prevladujočim ideološkim, nacionalnim in verskim matricam.
Ključne besede: druga svetovna vojna, slovensko-srbski odnosi, skrb za psihiatrične bolnike, Gornja Toponica pri Nišu, Neodvisna država Hrvaška (NDH)
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 380; Prenosov: 144
Celotno besedilo (3,13 MB)

Povzetek: Razprava obravnava procese idejno zaznamovanih posegov v javni prostor na Primorskem v času od kapitulacije Kraljevine Italije septembra 1943 do konca druge svetovne vojne v Evropi. V kaotičnih razmerah po razpadu italijanskega upravnega in vojaškega aparata v regiji so na tem območju skušale svojo oblast vzpostaviti različne države in politično-vojaške skupine. Ne glede na siceršnje razlike je vsem bilo skupno, da so svojo oblast skušale uveljavljati ne le v upravnem in vojaškem smislu, temveč tudi preko simbolne legitimacije lastnih oblastnih zahtev. Tovrstna prizadevanja so vključevala tudi procese ideološko obarvanega preoblikovanja javnega prostora, ki so se odražali v rušenju spomenikov, preimenovanju ulic in trgov, pisanju propagandnih javnih napisov ipd. Kulturna krajina je tako postala prostor za izražanje konkurenčnih ideologij in oblastnih zahtev. Razprava analizira osnovne značilnosti prostorskih politik različnih strani, pa tudi ozadja najpomembnejših konkretnih posegov v prostor.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Primorska, prostorske politike, kulturna krajina, propaganda
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 366; Prenosov: 123
Celotno besedilo (3,09 MB)

Povzetek: Prispevek obravnava čas italijanske okupacije (od aprila 1941 do septembra 1943) na Bloški planoti, tj. na območju nekdanje in današnje Občine Bloke. Bloško planoto je aprila 1941 zasedel italijanski okupator in povzročil največje število smrtnih žrtev med drugo svetovno vojno na obravnavanem območju, to je triindvajset odstotkov vseh žrtev, med njimi pa so prevladovale civilne žrtve. V prispevku so predstavljeni posamezni primeri nasilja in smrtne žrtve, ki jih je povzročila italijanska vojska. Najhujše nasilje se je dogajalo v času italijanske ofenzive julija in avgusta 1942, ko so množično streljali ljudi, izganjali prebivalstvo v internacijo, požigali in ropali premoženje. Na kratko je predstavljen tudi nastanek in delovanje vaških straž na Blokah pod italijanskim vojaškim poveljstvom.
Ključne besede: 1941-1943, Bloška planota, italijanska okupacija, italijansko nasilje, internacija, represalije
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 314; Prenosov: 123
Celotno besedilo (3,37 MB)

Povzetek: Obdobje po drugi svetovni vojni je s socialističnim političnim in gospodarskim okvirjem poseglo v upravno organiziranje občin. Uvedba delavskega samoupravnega sistema je vplivala tudi na organiziranje državne in lokalne oblasti. Ljubljana je bila v štirih desetletjih deležna sedmih upravnih razdelitev. Uvedba komunalnega sistema junija 1955 je zabrisala meje med mestom in podeželjem, zato je bila Ljubljana sprva razbita na devet občin, od leta 1964 pa razdeljena na pet občin (Center, Bežigrad, Šiška, Moste - Polje, Vič - Rudnik), ki so se ohranile vse do uvedbe novega sistema lokalne samouprave v samostojni Sloveniji leta 1995. Za reševanje skupnih lokalnih zadev na mestni ravni je bil leta 1955 ustanovljen mestni svet (1964 Mestni svet Ljubljane, 1969 Skupščina mesta Ljubljane), na medobčinski ravni pa Svet ljubljanske regije. Komunalni sistem se je v štiridesetletnem obdobju izkazal za upravno pomanjkljivega, saj je bolj kot za potrebe lokalnega prebivalstva skrbel za naloge iz pristojnosti državne oblasti.
Ključne besede: mestne občine, krajevne skupnosti, upravni razvoj, zakoni, samoupravljanje, domoznanstvo, Ljubljana, 1955/1994
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 345; Prenosov: 198
Celotno besedilo (1,75 MB)

Povzetek: V prispevku so predstavljeni nekateri motivi, ki so bili povod, da so se posamezniki med drugo svetovno vojno pridružili ali vaškim stražam, partizanskim ali domobranskim enotam. Seveda dopuščamo, da obstajajo še drugi vzroki. Omejujemo se le na zbrana pričevanja in druge vire, ki so vezani na območje južne Notranjske, to je na območje medvojnih šestih občin Begunje, Bloke, Cerknica, Rakek, Stari trg, Sv. Vid oziroma današnjih občin Bloke, Cerknica in Loška dolina.
Ključne besede: druga svetovna vojna, mobilizacija, partizani, vaški stražarji, domobranci, Notranjska, 1941/1945
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 420; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,77 MB)