1671. Ženski zapor na Igu, 1956-1967Jelka Piškurić, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava delovanje ženskega kazensko poboljševalnega doma na Igu v prvih desetih letih njegovega obstoja, bivanjske razmere, različne oblike prevzgojnega dela z obsojenkami in gospodarske enote, v katerih so delale obsojenke. Ženske obsojenke so na Ig prišle julija 1956, v grajsko poslopje, ki je bilo prej namenjeno moškim obsojencem. Čeprav so stavbo ob prihodu žensk deloma obnovili, se je kmalu pokazalo, da ne more nuditi optimalnih pogojev za bivanje obsojenk in prevzgojno delo. Pogled na prevzgojo obsojenk in na pomen fizičnega dela pri prevzgoji se je začel postopoma spreminjati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Sicer so svobodnejši režim prestajanja kazni za izbrane obsojenke uvedli že ob koncu petdesetih let.
Ključne besede: Kazensko poboljševalni dom Ig, 1956–1967, ženski zapor, ižanski grad
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 317; Prenosov: 122
 Celotno besedilo (2,82 MB) |
1672. Srpski dobrovoljački korpus u Primorskoj Sloveniji 1944-1945. godineBojan B. Dimitrijević, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja pregled delovanja Srbskega prostovoljskega korpusa (SDK), ki je novembra 1944 prišel v Operacijsko cono Jadransko primorje, torej na ozemlje današnje Primorske. Korpus je pripadal srbski vladi generala Milana Nedića. Nemške vojaške oblasti so ga uporabljale za boj proti odporniškemu gibanju v okupirani Srbiji od leta 1941 do leta 1944. Po prodoru sovjetske vojske v Jugoslavijo in Srbijo jeseni 1944 je bil korpus premeščen v Operacijsko cono Jadransko primorje. Prispevek prinaša podrobnosti o delovanju SDK, njegovi velikosti in vlogi na tem območju ter, končno, o tragični usodi njegovih pripadnikov. Večina tistih, ki se jim je uspelo ob koncu vojne umakniti v Avstrijo, je bila izročena jugoslovanskim partizanskim silam, ki so jih pomorile v odročnih predelih Slovenije. Prispevek temelji na avtorjevih arhivskih raziskavah ter na srbski emigrantski in slovenski literaturi.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Srbski prostovoljni korpus, Operativna cona Jadransko primorje, Primorska Slovenija, Dimitrije Ljotić, Odilo Globočnik
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 363; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,81 MB) |
1673. "Vaške straže" na Gorenjskem v letu 1942Damjan Hančič, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku avtor predstavi pojav krajevne samoobrambe, nekakšnih vaških straž, ki so poleti in jeseni 1942 nastajale v okrožju Kamnik (zlasti v Tuhinjski dolini) kot spontan odgovor prebivalstva na nasilje partizanske strani, ki je bilo povezano še s povračilnimi okupatorjevimi ukrepi. Tovrstna samoobramba se je najbolj razvijala v osrednjih krajih Tuhinjske doline (Šmartno, Zgornji Tuhinj) in je prenehala obstajati konec leta 1942, ko je bila večina moških mobilizirana v nemško vojsko. Vendar te oblike samoobrambe niso imele skoraj ničesar skupnega s kasnejšim ustanavljanjem Gorenjskega domobranstva (nem. Oberkrainer Selbstschutz) v letu 1944.
Ključne besede: vaške straže, samoobramba, Gorenjska, okupacija, partizani, Tuhinjska dolina
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 386; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,84 MB) |
1674. Stanje in notranja razmerja v slovenskem naprednem (liberalnem) taboru na pragu 2. svetovne vojneOskar Mulej, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek ponuja oris razvoja notranjih razmerij in delitev v slovenskem naprednem (liberalnem) taboru v letih tik pred drugo svetovno vojno in ob njenem začetku. Po umiku z oblasti leta 1935 je bil napredni tabor šibak in notranje razcepljen. Hkrati je bila paleta skupin in idejnih usmeritev, ki jih najdemo pod skupno »napredno« streho, izredno široka, saj je segala daleč na levo in desno stran ideološkega spektra. Zlasti mladina se je idejno izrazito diferencirala in radikalizirala. Njeni deli so pri tem kazali visoko mero dojemljivosti za radikalnejše politične pristope ter se pomikali v smer fašizma in komunizma. Zato lahko zlasti v oziru na širši nazorski tabor deloma govorimo tudi o procesu razkrajanja. Hkrati pa je vsaj v jedrnem delu vztrajala zavest o pripadnosti skupnemu političnemu taboru, ki se je na pragu vojne izrazila tudi skozi ponovna povezovanja med strankami in skupinami.
Ključne besede: napredni tabor, liberalizem, politične stranke, civilna družba, trideseta leta
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 298; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,85 MB) |
1675. Gentilejeva šolska reforma in slovensko šolstvo na Primorskem : 1918-1943Milena Černe, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava zgodovino primorskega šolstva med vojnama, s poudarkom na severni Primorski. Izpostavi asimilacijske pritiske, ki so se začeli z italijansko zasedbo ob koncu prve svetovne vojne in se stopnjevali z vzponom fašizma. Podrobneje predstavi učinke šolske reforme iz leta 1923, poimenovane po takratnem šolskem ministru Giovanniju Gentileju, ki je v naslednjih dvajsetih letih omogočila sistematično raznarodovanje Slovencev v Italiji in odprla šolsko polje fašistični ideologiji. Narodnoobrambno delovanje, ki je slonelo zlasti na zavednih družinah in slovenskih duhovnikih, je raznarodovanje v veliki meri izničilo.
Ključne besede: fašizem, Gentilejeva reforma, zgodovina šolstva, Primorska
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 383; Prenosov: 145
Celotno besedilo (2,77 MB) |
1676. "Jugoslavija je kuća koja se ruši" : prikazivanje sukoba sa Informbiroom u jugoslovenskoj kinematografiji osamdesetih godina - istorijska analizaDavor Stipić, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Osemdeseta leta so v Jugoslaviji predstavljala obdobje gospodarske in politične krize, a tudi čas postopne liberalizacije družbe in začetka njenega gibanja v smeri večstrankarstva in razpada. Z rahljanjem zadržkov cenzure v kulturi, za katero je stala vladajoča komunistična stranka, Zveza komunistov Jugoslavije (ZKJ), se je odprl prostor, da samostojni umetniki s svojimi deli odpirajo nekatere travmatične in problematične teme jugoslovanske preteklosti, kot sta Goli otok in spopad z Informbirojem. Način obravnavanja teh tem v osemdesetih letih v jugoslovanskih filmih kaže na to, da je vpliv ZKJ na kulturno in družbeno življenje slabel, pa tudi da je partija še vedno poskušala promovirati svojo verzijo preteklosti s propagandnimi filmi, kot je Visoka napetost. Zato ta članek predstavlja prispevek k preučevanju in razumevanju družbenih in političnih razmer v zadnjem desetletju socialistične Jugoslavije, gledanih skozi prizmo kulturne zgodovine.
Ključne besede: Informbiro, Jugoslavija, film, Tito, socializem, hladna vojna
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 337; Prenosov: 132
Celotno besedilo (2,65 MB) |
1677. Politično delovanje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem po podpisu Pariške mirovne pogodbe leta 1947Erika Jazbar, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Nova razmejitev, ki jo je prinesla Pariška mirovna pogodba leta 1947, je za Slovence, ki so v Italiji postali narodna manjšina, odprla novo poglavje tudi z vidika političnega nastopanja, saj so se v tem času oblikovale nove politične stranke, ki so bile jasno idejno in narodno profilirane. Med Slovenci, ki so živeli na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, so bile na političnem polju pomembne razlike, ki izhajajo iz različnih zgodovinskih, družbenih in tudi narodnih okoliščin. Leta 1947 je bila izrazita tudi ideološka diferenciacija, ki se je leta 1948 »obogatila« še s sporom med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo po resoluciji Informbiroja. Ločnico pa sta že od predvojnega časa predstavljala dva koncepta političnega delovanja: na eni strani samostojno slovensko politično nastopanje, na drugi vključevanje v italijanske stranke.
Ključne besede: Pariška mirovna pogodba (1947), dežela Furlanija - Julijska krajina, Slovenci v Italiji, narodne manjšine, slovenske politične stranke v Italiji
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 345; Prenosov: 136
Celotno besedilo (2,63 MB) |
1678. Preganjanje duhovščine v priključenem delu Primorske in coni B Svobodnega tržaškega ozemljaTamara Griesser Pečar, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: V skladu z določili mirovne pogodbe z Italijo je velik del goriške nadškofije 15. septembra 1947 pripadel Jugoslaviji, prav tako reška škofija in del tržaško-koprske škofije. Apostolski administrator za jugoslovanski del goriške in tržaško-koprske škofije je postal Franc Močnik. Že pred priključitvijo je bilo cerkveno delovanje v coni B pod jugoslovansko upravo pod strogim nadzorom, začelo se je nasilje nad duhovniki, po priključitvi pa se je še stopnjevalo. Tajna politična policija Udba je takoj po priključitvi začela z aktivno »diferencijacijo« duhovščine. Zbirala je gradivo proti neljubim duhovnikom, začele so se aretacije in sodni postopki. Franca Močnika je naščuvana množica dvakrat vrgla čez mejo, leta 1948 ga je nasledil Mihael Toroš, ki je najprej imel drugačen pogled do oblasti, saj je z njo sodeloval in bil tudi član CMD. Po štirih letih pa je svoje stališče diametralno spremenil in postal oster kritik.
Ključne besede: Franc Močnik, Udba, preganjanje Katoliške cerkve, diferenciacija, Alojzij Novak, Jakob Ukmar, Cirilmetodijsko društvo, Mihael Toroš, Anton Bajt
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 139
Celotno besedilo (2,70 MB) |
1679. Sodišče slovenske narodne časti v Novem mestuMateja Čoh Kladnik, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na začetku junija 1945 je bilo ustanovljeno Sodišče slovenske narodne časti. Do konca avgusta 1945 je sodilo tistim, ki so (naj bi) med vojno na kakršenkoli način sodelovali z okupatorji. Petčlanski senati so zasedali v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti. V Novem mestu je bil prvi proces 10. julija, sodišče pa je zaradi nezadovoljstva okrožnega komiteja komunistične partije z delom sodnikov pravnikov nehalo delovali že 14. julija. Sodišče je dejanja, ki naj bi jih storili obtoženi, obravnavalo zelo milo in izreklo dokaj nizke kazni. Na devetih procesih je obsodilo 34 oseb na izgubo narodne časti, 22 oseb na kazen lahkega prisilnega dela in šest oseb na delno zaplembo premoženja. Po ukinitvi sodišča in objavi pomilostitve je bila obsojenim v celoti odpuščena kazen prisilnega dela. Pravne posledice kazni izgube narodne časti so bile omejene na izgubo političnih in državljanskih pravic, tudi volilne pravice. Kazen zaplembe premoženja je ostala v veljavi.
Ključne besede: Sodišče slovenske narodne časti, Novo mesto, sodni procesi, kaznovalna politika, izguba narodne časti, prisilno delo, zaplemba premoženja, 1945
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 387; Prenosov: 135
Celotno besedilo (2,73 MB) |
1680. "Brez dvoma bo civilno prebivalstvo pri tem hudičevo trpelo" (Edvard Kardelj) : italijanska ofenziva na območju Loške doline leta 1942Mirjam Dujo Jurjevčič, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Loško dolino je aprila 1941 zasedel italijanski okupator in svojo nasilno oblast izvajal vse do kapitulacije Italije septembra 1943. Povzročil je največje število smrtnih žrtev, ko štejemo medvojne in povojne žrtve na obravnavanem območju, to je kar štirideset odstotkov vseh žrtev, med njimi so prevladovale civilne žrtve. Najhujše nasilje se je dogajalo v času italijanske ofenzive julija in avgusta 1942, ko so množično streljali ljudi, izganjali prebivalstvo v internacijo, požigali in ropali premoženje.
Ključne besede: Loška dolina, italijanska okupacija, internacija, represalije
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 297; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,71 MB) |
