1351. Pariz - meka moderne arhitekture in magnet za mlade Plečnikove študente : a modern architecture Mecca and magnet for Plečnik's young students (Reflections on the book)Breda Mihelič, 2018, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: slovenski arhitekti, jugoslovanski arhitekti, Zupančič, Bogo: Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju, ocene in poročila, recenzije
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 396; Prenosov: 236
 Celotno besedilo (107,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1352. Javno dobro, skupni viri in skupno : vpliv zgodovinske zapuščine na sodobno dojemanje v Sloveniji kot tranzicijski družbiMateja Šmid Hribar, Jani Kozina, David Bole, Mimi Urbanc, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen prispevka je proučiti in jasno opredeliti pojme javno dobro, skupni viri in skupno. V članku smo na podlagi prostorsko-časovne analize, intervjujev in delavnic med splošno in strokovno javnostjo osvetlili dojemanje javnega dobra in skupnega v Sloveniji kot tranzicijski družbi. Analiza je pokazala, da na razumevanje teh pojmov med splošno javnostjo še vedno močno vpliva poudarjanje socialne pravičnosti, enakosti in dostopnosti dobrin za vse iz obdobja socializma, kar je lahko v nasprotju s pravico do zasebne lastnine. Neustrezno upravljanje dobrin, ki so dojete kot javno dobro, v resnici pa so skupni viri, lahko vodi v konflikte in razvrednotenje skupnih virov, s čimer bomo izgubili prednosti, ki nam omogočajo kakovostnejše življenje. Ker smo od omejenih naravnih virov življenjsko odvisni, je treba o njih nujno ozavestiti splošno in strokovno javnost, izpostaviti ranljivost teh virov in pojasniti, dane morejo biti dostopni vsem v neomejenih količinah. V mednarodnem okolju želimo s predstavljenim slovenskim primerom prispevati k boljšemu razumevanju človeškega vedenja in pričakovanj do javnega dobra in skupnih virov v postsocialističnih tranzicijskih družbah.
Ključne besede: javno dobro, skupno dobro, skupni viri, skupno, skupna lastnina, prostor, upravljanje, tranzicijska družba, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 368; Prenosov: 160
Celotno besedilo (259,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1353. Preobrazba degradiranih urbanih območij in družbena vzdržnost : primerjalna študija urbane regeneracije in urbane prenove v Barceloni in SeuluBlaž Križnik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preobrazba degradiranih urbanih območij je pomembna za krepitev družbene vzdržnosti v lokalnih okoljih, poleg tega je ključna za privabljanje novih naložb v mesta. Toda pri špekulativnem urbanem razvoju se pogosto prezre družbeni pomen lokalnih okolij, ki se dojemajo le kot ekonomske dobrine, ki jim je mogoče odvzeti zgodovinske, družbene in simbolne pomene ter jih pretvoriti v tržno blago. V članku avtor proučuje nekoliko protislovno vlogo preobrazbe degradiranih območij v mestih, pri čemer primerja Barcelono in Seul, mesti s precej različnimi zgodovinskimi, kulturnimi in institucionalnimi značilnostmi. Območje dejavnosti 22@ v Poblenouju in Novo sosesko Wangsimni v Seulu obravnava kot študiji primera, s katerima poskuša ugotoviti, kako se urbana regeneracija in prenova umeščata v posamezno lokalno okolje in katere posledice imata za družbeno vzdržnost. Čeprav se primera razlikujeta glede na načrtovalski pristop, deležnike in institucionalni okvir, izsledki kažejo, da so posledice za družbeno vzdržnost pri obeh podobne.V članku avtor ugotavlja, da sta bila oslabljena družbena kohezija in premajhno sodelovanje javnosti posledica špekulativnega urbanega razvoja, pri čemer sta se urbana regeneracija in prenova uporabili za privabljanje naložb, krepitev gospodarske konkurenčnosti in izboljšanje globalne privlačnosti mesta, namesto za reševanje raznovrstnih lokalnih vprašanj.
Ključne besede: urbana regeneracija, družbena vzdržnost, sodelovanje javnosti, družbena kohezija, sodelovanje javnosti, prostor
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 350; Prenosov: 177
Celotno besedilo (415,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1354. Socialna stanovanja v predmestjih : nosilci primestne raznolikosti?Ion Maleas, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: V zadnjih letih francoska urbanistična politika zahteva razmislek o možnih povezavah in stičiščih med značilnima in skoraj protislovnima oblikama stanovanjske gradnje: kolektivnimi socialnimi stanovanji in predmestnimi enodružinskimi hišami. V Franciji veljata zakona, ki spodbujata nasprotujočo si dinamiko na stanovanjskem trgu: zakon o solidarnosti in urbani prenovi, sprejet leta 2000, spodbuja gradnjo socialnih stanovanj in od občin zahteva, da dosegajo zahtevano kvoto, zakon o stanovanjih in prenovljenem urbanizmu, sprejet leta 2014, pa pospešuje zasebno gradnjo, da bi se z zgoščevanjem predmestne gradnje omejilo nenačrtno širjenje mest. Zaradi teh dveh nasprotujočih si načrtovalskih pristopov so lokalne oblasti prisiljene izvajati kompleksne politike, katerih uresničljivost je vprašljiva. V članku je avtor predstavil glavna socialna in politična pojma, na podlagi katerih se v Franciji spodbuja gradnja socialnih stanovanj, in sicer pravico do stanovanja in, kar je najpomembnejše z vidika predmestij, socialno raznolikost sosesk. V povezavi s tem je obravnaval pomen socialne raznolikosti za predmestja in predstavil nekaj uspešno izvedenih projektov gradnje socialnih stanovanj v predmestnih soseskah. Članek je zaokrožil z razpravo o možnih metodah reševanja nasprotja med dinamiko gradnje socialnih stanovanj in procesi zgoščevanja zasebne gradnje v predmestjih.
Ključne besede: enodružinske hiše, predmestja, urbanistična politika, socialna raznolikost, socialna stanovanja
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 174
Celotno besedilo (160,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1355. "Hotterdam" : kartiranje družbenih, morfoloških in prostorskih vidikov rotterdamskega mestnega toplotnega otokaHans van der Hoeven, Alexander Wandl, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Klimatologi napovedujejo, da bodo v prihodnjih desetletjih vročinski valovi na Nizozemskem pogostejši. Ob upoštevanju tega dejstva sta avtorja v raziskavi merila mestno toploto in oblikovala model energijske bilance površja v Rotterdamu. Na podlagi geografskega informacijskega sistema (GIS), 3D-modelov in satelitskih posnetkov sta podrobno določila družbene, morfološke in prostorske vidike mesta ter z uporabo hierarhične in multivariatne regresijske analize opredelila povezave med temperaturami in energijsko bilanco površja ter družbenimi, morfološkimi in prostorskimi vidiki. Izsledki raziskave so pokazali povezavo med učinkom mestnega toplotnega otoka in zdravjem ljudi v Rotterdamu, poleg tega sta avtorja statistično pojasnila tudi izjemno visoko umrljivost ljudi, starih 75 let ali več, poleti 2006. Pomembno vlogo pri tem so imeli prostorska zgoščenost starejših prebivalcev, povprečna starost stavb, v katerih so živeli, ter skupni senzibilni in shranjeni toplotni tok. Vidiki, ki najbolje pojasnjujejo rotterdamski toplotni otok, so neprepustnost površja, indeks listne površine, stavbni ovoj, vodne površine in osenčenost. Avtorja sta jih predstavila na dveh t. i. temperaturnih kartah, na podlagi katerih se lahko določijo prednostne naloge pri izvajanju ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam.
Ključne besede: Rotterdam, podnebne spremembe, starejši, raba prostora, mestni toplotni otok, morfologija
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 523; Prenosov: 172
Celotno besedilo (415,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1356. |
1357. |
1358. |
1359. |
1360. |
