1971. Potek in prognoza raka dojkTanja Čufer, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Rak dojk je napogostejša vrsta raka pri ženskah. Medtem ko je bila bolezen še v začetku tega stoletja neozdravljiva, danes s kombinacijo kirurškega, obsevalnega in sistemskega zdravljenja ozdravimo več kot polovico bolnic. Na prognozo in potek raka dojk značilno vpliva razširjenost oziroma stadij bolezni ob začetku zdravljenja. Bolnice z večjimi tumorji in še zlasti bolnices prizadetimi pazdušnimi bezgavkami imajo slabši izid bolezni. Na potekbolezni in prognozo vplivajo še druge lastnosti tumorja, na primer patohistološka vrsta s stopnjo malignosti, navzočnost hormonskih receptorjev, poliferativna sposobnost celic in drugo. Na potek in izid bolezni značilno vpliva tudi zdravljenje. Sodobne kirurške tehnike, ki jih kombiniramo z obsevanjem, omogočajo boljšo lokalno kontrolo bolezni ob manj obsežnih kirurških posegih. Pri več kot polovici bolnic je danes mogoče ohraniti dojko.Dopolnilna sistemska terapija ob lokalnem zdravljenju omogoča boljšo sistemsko kontrolo bolezni in značilno izboljša preživetje bolnic z operabilnim rakom dojk. Metastatski rak dojk je danes še vedno neozdravljiva bilezen, vendar pa je bolezen mogoče zazdraviti za daljše časovno obdobje. Pričakujemo, da bosta uvedba novih, učinkovitejših načinov zdravljenja in odkrivanje bolezni v zgodnejših stadijih še naprej izboljševala prognozo bolnic z rakom dojk. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 93 Celotno besedilo (272,98 KB) |
1972. Intervencijski posegi v dojkiTomaž Vargazon, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Pregledni članek o intervencijskih posegih v dojkah opisuje potek, indikacijein kontraindikacije pri različnih posegih v dojkah, ki jih opravljamo na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani. Praviloma tako pri nas kot tudi v drugih ustanovah v svetu opravlja intervencijske posege izključno radiolog. Tako je mamolog osrednja in ključna osebnost multidisciplinarne mamološke strokovne skupine, v kateri so še izkušen klinik, patolog, citolog in kirurg. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 307; Prenosov: 105 Celotno besedilo (273,24 KB) |
1973. Ultrazvočna diagnostika obolenj dojkeFranc Guna, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Ultrazvočna preiskava dojke je komplementarna kliničnemu pregledu pri ženskah,ki so mlajše od petintrideset let in imajo znamenja obolenja dojke, pogosto pa je dopolnilna tudi pri nekonkluzivnem mamografskem izvidu. Metoda zmore razlikovati med tekočinskimi in čvrstimi tvorbami v dojki, z določeno verjetnostjo pa tudi diferencirati čvrste tvorbe same. Posebej pomembno je ločevanje benignih sprememb od malignih, čemur pa se lahko z ultrazvočno preiskavo le bolj ali manj približamo. Predstavljeni so diagnostični algoritem, parametri in kriteriji opredeljevanja bolezenskih sprememb. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 284; Prenosov: 87 Celotno besedilo (360,57 KB) |
1974. Nekaj napotkov za začetnikeMiljeva Rener, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Medtem ko je odločitev o morebitnem operativnem posegu pri tipljivih spremembah odvisna predvsem od kliničnega vtisa in se klinik včasih odloča ne glede na izvide slikovne diagnostike, velja za netipljive spremembe, da se odločamo predvsem glede na mamografsko ugotovljeno stopnjo sumljivosti, včasihne glede na citološki ali celo histološki izvid. Seveda mora biti radiolog seznanjen s šibkimi stranmi vsake posamezne preiskave. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 326; Prenosov: 89 Celotno besedilo (235,41 KB) |
1975. Diagnostika difuznih procesov v dojki: problem goste dojkeMaksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, Tomaž Vargazon, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: S problemom goste dojke se pogosto srečujemo pri mamografski diagnostiki dojk.Čeprav sta se mamografska oprema in tehnika v zadnjem času izboljšala, jemamografsko gosta dojka še vedno diagnostični problem. Še vedno obstaja velik delež spregledanih karcinomov pri mamografsko gostih dojkah. Zato pri odkrivanju raka na dojki uporabljamo nove metode kot sta ultrazvok in magnetnaresonanca ter radiozotopske metode. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 106 Celotno besedilo (279,20 KB) |
1976. Okrogle lezije v dojkiTomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava značilnosti okroglih, gladkorobnih lezij v dojkah in diferencialno diagnostiko le-teh. Avtor preglednega članka skuša prikazati mesto radiologa in pomen radiološke diagnostike, ultrazvoka in intervencijskihposegov v dojki. Pri nekaterih okroglih lezijah mamografija zadošča za dokončno diagnozo. Večino okroglih lezij v dojkah, vidnih na standardnih mamogramih, pa je potrebno dodatno diagnostično obdelati, redkokdaj pa se odločimo za kirurško biopsijo ostrorobnega okroglega tumorja. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 111 Celotno besedilo (230,72 KB) |
1977. Asimetrije dojk, strukturni nemir in zvezdaste lezijeIgor Kocijančič, Miljeva Rener, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Opisali smo mamografske značilnosti diferencialno diagnozo in dodatne diagnostične postopke pei mamografskih najdbah strukturnega nemira, asimetrij in zvezdastih lezij. Nakazali smo na korelacijo med kliničnimi in mamografskimi najdbami. Možnost malignoma je najmanjša pri asimetrijah, večja pri strukturnih lezijah v kombinaciji z asimetrijo in največja pri zvezdastih lezijah. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 318; Prenosov: 90 Celotno besedilo (264,95 KB) |
1978. Kalcinacije in mikrokalcinacijeMiljeva Rener, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Cobra tretjina karcinomov vsebuje mikrokalcinacije, zaradi katerih jih pogostoodkrijemo v zgodnjem, lahko celo v preinvazivnem stadiju, ko je prognoza še zelo ugodna. Najpomembnejša slikovna diagnostična metoda je še vedno mamografija, ki jo v naši ustanovi pogosto dopolnjujemo s tankoigelno biopsijo pod vodstvom Citoguide-a, včasih tudi z ultrazvokom. Radiolog, ki krmari med Scilo in Karbido napačno pozitivnih in napačno negativnih izvidov, mora biti oborožen z dobršno mero znanja in izkušenj. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 322; Prenosov: 103 Celotno besedilo (385,20 KB) |
1979. Analiza mamogramaKristijana Hertl, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Mamografija je rengentsko slikanje dojk. Pomembno vlogo ima predvsem pri odkrivanju majhnih in klinično še netipljivih tumorjev. Videz malih karcinomovje večkrat neznačilen, navzoči so indirektni znaki malignosti, ki jih je mogoče pri površnem, nesistematskem pregledu in tehnično slabem mamogramu zlahka spregledati. Pri tem je pomembno poznavanje normalnega videzadojke, saj le tako opazimo sumljiva razlikovanja. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 289; Prenosov: 105 Celotno besedilo (194,90 KB) |
1980. Metode v nuklearni medicini v diagnostiki raka dojkTadeja Movrin, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Mamografija in ultrazvok sta v svetu in pri nas metodi izbora pri odkrivanju raka dojke. Pri bolnicah z gostimi dojkami, s cistično spremenjenimi, s fibrozno displazijo in nekaterimi drugimi spremembami pa ti dve metodi nista več zanesljivi. Novejše raziskave kažejo, da je izotopna mamografija z 99mTc MIBI (methoxyisobutylisonitrile), ki temelji na biokemičnih in fizioloških osnovah tumorja, dovolj dobra preiskava, da bo ta vrzel zapolnjena. Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 93 Celotno besedilo (220,10 KB) |