1461. Določanje najboljše poti za gibalno ovirane : študija kampusa univerze İnönü v TurčijiHatice Kocaaslan, Sima Pouya, Sahar Sönmez, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gibalno ovirani študenti imajo pravico, da se samostojno gibajo po celotnem območju kampusa. Avtorice v članku predstavljajo model vrednotenja poti, ki temelji na kriterijih dostopnosti in omogoča, da se v univerzitetnem kampusu določijo najustreznejše poti za invalidne osebe. Najprej so glavne dejavnike dostopne mobilnosti določili in ovrednotili gibalno ovirani študenti, nato pa so avtorice z metodo analitičnega hierarhičnega procesa določile uteži kriterijem in alternativam poti. Študenti so ovrednotili mrežo poti v kampusu univerze İnönü, ki so ga avtorice izbrale za raziskavo, pri čemer so ocenili tudi dostopnost treh glavnih poti v kampusu. Izsledki so pokazali, da sta med desetimi ključnimi kriteriji najpomembnejša naklon klančin in vrsta tlaka. Avtorice so s terensko analizo potrdile pravilnost rezultatov, pridobljenih z metodo analitičnega hierarhičnega procesa. Na podlagi izsledkov so oblikovale model določanja optimalne poti s čim manj ovirami za čim lažje vsakodnevno gibanje invalidnih oseb.
Ključne besede: dostopnost, invalidi, gibalna oviranost, univerzitetne četrti, Turčija
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 205
 Celotno besedilo (633,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1462. Koncept prilagajanja geokonstrukcij z upoštevanjem vplivov podnebnih spremembTamara Bračko, Primož Jelušič, Bojan Žlender, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavlja problematiko potencialno nestabilnih pobočnih območij v kontekstu podnebnih sprememb. Predstavljen je možni pristop urejanja in upravljanja pobočij, ki upošteva različne rešitve, predvsem temelječe na naravi. Uporabljena je metodologija načrtovanja, ki upošteva vplive podnebnih sprememb na geomehanske lastnosti tal in posledično odziv tal in konstrukcij. Prikazani so tudi učinki izbranih ukrepov na prilagajanje podnebnim spremembam. Predlagan je koncept prilagajanja potencialno nestabilnih geokonstrukcij, glede na pričakovane podnebne spremembe za geomehanske analize in geotehničnega načrtovanja, ki upošteva vzročno verigo s t. i. signali podnebnih sprememb, učinki, vplivi (posledice) in ukrepi. Implementacija koncepta je prikazana na tipičnem primeru analize stabilnosti pobočja. Sklep analize je, da so za stabilnost pobočja pogosto ključni dejavniki, kot so neto infiltracija vode v pobočje, vodoprepustnost zemljine in pretok podzemne vode v pobočju. Te dejavnike lahko reguliramo tudi z na naravi temelječimi rešitvami.
Ključne besede: prilagajanje podnebnim spremembam, na naravi temelječe rešitve, stabilnost pobočij, infiltracija padavin, neto infiltracija vode
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 367; Prenosov: 209
Celotno besedilo (510,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1463. Hitra urbanizacija na Bjelašnici : od olimpijskih iger do neoliberalnih investicijLeila Krivošić Dizdarević, Alma Hudović Kljuno, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prvem desetletju 21. stoletja se je območje pod vrhom Bjelašnice, ene izmed štirih gora v okolici Sarajeva, ki so bile leta 1984 prizorišče zimskih olimpijskih iger, začelo hitro urbanizirati. Da bi to območje spremenili v sodobno letovišče, so bili tam zgrajeni novi hoteli in stanovanjski objekti, čeprav brez skupne oblikovalske vizije in ob precejšnjem neodobravanju prebivalcev. Avtorici sta v članku proučevali razvoj gorskega letovišča Babin Do pod vrhom Bjelašnice in ga primerjali z razvojem podobnih zimskih letovišč v Franciji. Za študijo primera sta izbrali francoski gorski letovišči Flaine in Les Arcs, ki so ju v šestdesetih letih 20. stoletja v okviru vladnega programa Plan Neige zasnovali ugledni arhitekti, od takrat pa sta se že precej spremenili in povečali. Njuni izsledki so pokazali nekatere podobnosti v urbanističnem načrtovanju in arhitekturi Babinega Doja ter proučevanih francoskih letovišč, čeprav je med njimi šestdeset let razlike. Nekatere stavbe v Babinem Doju ustvarjajo prijetno gorsko letoviško ozračje, ker pa za to območje ni regulacijskega načrta in je zato natrpano z nastanitvenimi objekti, hkrati pa nima dovolj skupnih javnih prostorov in storitev, ki bi privabljale obiskovalce vse leto, tega gorskega letovišča ne moremo obravnavati kot primer uspešnega prostorskega razvoja. Treba bi bilo čim bolj zmanjšati nadaljnje škodljive vplive na naravno okolje, človekovi posegi v naravo pa bi morali biti bolj premišljeni in trajnostno usmerjeni.
Ključne besede: gorska letovišča, olimpijske igre, urbanizacija, francoski program Plan Neige, Sarajevo, Bjelašnica
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 409; Prenosov: 198
Celotno besedilo (857,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1464. |
1465. |
1466. Improved thermal stability of dielectric properties and energy storage properties of lead-free relaxor ▫$Ba_{(1-x)}La_xTi_{0.89}Sn_{0.11}O_3$▫ ceramicsSaid Khardazi, Nikola Novak, Zdravko Kutnjak, Brigita Rožič, Igor A. Luk'yanchuk, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Environmentally friendly perovskite ceramics Ba(1-x)LaxTi0.89Sn0.11O3 with x = 0, 0.015, 0.025, and 0.035 (BLTSnx) were synthesized by solid-state reaction method. The enhanced energy storage properties were studied across the ferroelectric relaxor conversion. The pure perovskite structure of all prepared samples was confirmed by X-ray diffraction (XRD) analysis and the Raman spectroscopy technique. Scanning electron microscopy micrographs show a drastic decrease in the grain size in La-doped ceramics. Furthermore, the doped samples exhibit smeared phase transition and frequency dispersion in dielectric permittivity, typical for relaxors. The P-E hysteresis loops become thin with the increase of the La-doping, demonstrating the ferroelectric-relaxor phase conversion. The improved recovered energy density and the energy storage efficiency of 158.8 mJ/cm3 and 82.73 % were observed in the BLTSn2.5 sample at room temperature, respectively. These properties indicate that environmentally friendly BLTSn2.5 is a viable candidate for energy-storage capacitor applications near room temperature.
Ključne besede: solid-state, perovskite structure, ferroelectrics
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 356; Prenosov: 76
Celotno besedilo (3,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1467. |
1468. Neizkoriščen potencial začasne rabe prostora : študija primera Avtomatik Delovišče v KopruTina Cotič, Matjaž Uršič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V mnogih sodobnih mestih so degradirani oziroma nezadostno izkoriščeni ali zapuščeni prostori velik izziv ali neizkoriščena priložnost. Začasna raba prostora se je v takih primerih izkazala kot učinkovita prostorska praksa, ki omogoča najboljšo rabo prostorskih virov v nekem času in kraju. V zadnjih dveh desetletjih se v akademskih krogih veliko piše o začasni rabi. Večinoma jo enoglasno hvalijo, utemeljujejo jo kot družbeno napredno, ekonomsko razumno in fleksibilno prostorsko prakso, ki lahko vzbudi inovativno, novo in vključujočo kulturo mestnega življenja. Obravnavajo jo kot katalizator sprememb, ki lahko razmeroma hitro, na podlagi eksperimentalnih rešitev oživi degradirane prostore ter hkrati ohranja njihovo zgodovinsko, identitetno in okoljsko vrednost. V članku se teoretična spoznanja o začasni rabi prostora preverjajo z rezultati, ki so bili pridobljeni s participativno študijo primera začasne rabe prostora Avtomatik Delovišče v mestu Koper. Študija se osredotoča na učinke, ki jih je ta prostorska praksa sprožila v mestnem okolju in na podlagi katerih se proučuje vloga te prakse pri urbani regeneraciji. Pri tem se na podlagi pluralne študije primerov začasne rabe v drugih mestih v Sloveniji ugotavlja, kako lahko alternativni, začasni projekti pripomorejo k povečanju urbane raznolikosti, vključevanju skupnosti, ustvarjalnosti, inovativnosti in krepitvi lokalne identitete. Hkrati se proučuje tudi, kako začasno rabo dojemajo in sprejemajo prebivalci Kopra, kako strokovna javnost in kako predstavniki Mestne občine Koper.
Ključne besede: začasna raba prostora, degradirana urbana območja, regeneracija, družbena kohezija, kulturni kapital
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 360; Prenosov: 216
Celotno besedilo (384,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1469. Analiza kazalnikov zelenih površin : študija primera SarajevaDženana Tatlić, Azra Čabaravdić, Muhamed Bajrić, Melisa Ljuša, Sanela Klarić, Emira Hukić, 2024, ni določena Ključne besede: mesta, zelene površine, trajnostni razvoj, urbanizem, Sarajevo
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 476; Prenosov: 223
Celotno besedilo (303,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1470. Tretji prostori na univerzah : centralni univerzitetni kampus Aškerčeva v LjubljaniDomen Žalac, Primož Medved, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku so obravnavani večnamenski javni prostori na univerzah, imenovani tudi tretji prostori, s posebnim poudarkom na njihovi vlogi kot spodbujevalcev socialnih stikov in urbanističnega razvoja v akademskem okolju. Kot študija primera je analiziran kampus Univerze v Ljubljani na Aškerčevi cesti v Ljubljani, ki je trenutno v procesu celovite urbanistične prenove. Po določitvi vseh konkretnih tretjih prostorov v univerzitetnem kampusu sta avtorja opredelila, zakaj so ti prostori pomembni za deležnike (študente in profesorje), in predstavila njihove predloge za izboljšanje in nadgradnjo teh prostorov. Izsledki njune raziskave so pokazali, da so univerzitetni prostori ključni za izvajanje učnih in družabnih aktivnosti, vendar so precejšnje omejitve z vidika oblikovanja in uporabe. Raziskava je pokazala, da študenti in zaposleni tretje prostore v kampusu in zunaj njega uporabljajo za učenje, delo, sprostitev ter druženje in druge neformalne aktivnosti ter da obstaja jasna potreba po bolj prilagodljivih, dostopnih in nekomercialnih prostorih v kampusu.
Ključne besede: univerzitetni kampus, javni prostori, tretji prostori, večnamenski prostori, urbanistični razvoj, Aškerčeva ulica (Ljubljana)
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 363; Prenosov: 217
Celotno besedilo (454,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
