351. Zunanja kontrola kakovosti pregledovanja BMV v okviru programa ZORA, petletne izkušnjeAna Pogačnik, Alenka Repše-Fokter, Margareta Strojan Fležar, Vivijana Snoj, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: S citološkim pregledom brisa materničnega vratu (BMV, test PAP) uspešno odkrivamo predrakave spremembe na ploščatem epiteliju materničnega vratu, vendar je ocenjevanje BMV v veliki meri subjektivno in interpretacija ni vedno enostavna. Ker občutljivost testa ni 100 %, lahko ženske kljub rednim preventivnim BMV zbolijo za rakom materničnega vratu (RMV). Zato je kontrola kakovosti pregledovanja BMV in analiza postopkov glede na citološki izvid sestavni del vsakega presejalnega programa. Strokovni svet Onkološkega inštituta Ljubljana je v skladu s Pravilnikom za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstba na primarni ravni imenoval strokovno komisijo in jo zadolžil, da ponovno pregleda in oceni brise materničnega vratu bolnic, ki so zbolele za RMV in ugotovi, ali so bili BMV pravilno ocenjeni. V pripsvku so predstavljeni rezultati revizije BMV in ugotovitve komisije.
Ključne besede: maternični vrat, test PAP, predrakave spremembe, novotvorbe, diagnostika, brisi, kontrola kakovosti
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2020; Ogledov: 1822; Prenosov: 518
 Celotno besedilo (67,75 KB) |
352. Ponovni pregled brisov pri ženskah, ki so zbolele za RMV, s prikazom primeraAlenka Repše-Fokter, Ana Pogačnik, Margareta Strojan Fležar, Vivijana Snoj, 2013, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Kontrola kakovosti je pomemben sestavni del presejalnega programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu ZORA. Vključuje tudi ponovni pregled brisov materničnega vratu (BMV) pri ženskah, ki so zbolele za rakom materničnega vratu. Ponovno se pregledajo predhodni BMV z izvidom negativno, atipične ploščate celice - neopredeljene (APC-N) ali ploščatocelična intraepitelijska lezija nizke stopnje (PIL-NS) kot tudi neuporabni brisi. Tako kontrolo kakovosti v Sloveniji izvajamo citopatologinje že pet let in v prispevku predstavljamo enega izmed primerov z revizije BMV.
Ključne besede: maternični vrat, novotvorbe, brisi, kontrola kakovosti, zunanja
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2020; Ogledov: 1691; Prenosov: 510
Celotno besedilo (211,33 KB) |
353. |
354. |
355. |
356. |
357. |
358. Ultravijolično sevanje in zaščita pred njimAna Benedičič, 2019, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ultravijolično (UV) sevanje je del elektromagnetnega sevanja, ki ga poleg vidne svetlobe in toplote oddaja Sonce. UV-sevanje povzroča razvoj kožnega raka različnih vrst in ima za človeka tudi več drugih učinkov, ki so neželeni (npr. na koži imunosupresija, sončne opekline, sončna zagorelost in foto-staranje, razvoj pigmentnih znamenj, fototoksično in fotoalergijsko delovanje ter a[!] očeh npr. razvoj katarakte očesne leče, ki nekateri[!] tudi zvečajo grožnjo grožnjo[!] kožnega raka. Aktivacija tvorbe itamina[!] D iz predstopnje v koži z opeklinskim (ang. burning) UVB-sevanjem je pozitivna za človekovo zdravje. Ker je mogoče vitamin D vnesti tudi s hrano in prehranskimi dopolnili, je stališče dermatologije, da ima zaradi rakotvornega delovanja UV-sevanj prednost zaščita pred soncem pred izpostavljanjem soncu zaradi tvorbe vitamina D. Priporočila o zaščiti pred soncem so v osnovi enaka za vse rase in tipe kože ne glede na njihovo občutljivost za sončne opekline. Osnova zaščite pred soncem je stalna širokospektralna zaščitenost kože in oči skozi vse življenje, ki temelji na izogibanju izpostavljenosti neposrednemu soncu v času velike moči UV-sevanj in fizični zaščiti s pokrivnimi oblačili, širokokrajnimi ali legionarskimi pokrivali in sončnimi očali. Dodatno zaščito običajno razkritih predelov omogoča redna in pravilna raba širokospektralnih kemičnih varovalnih pripravkov za zaščito kože s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF) 30 ali več, ki pa jih ne smemo zlorabljati za podaljševanje izpostavljanja soncu.
Objavljeno v DiRROS: 03.04.2020; Ogledov: 1690; Prenosov: 486
Celotno besedilo (620,33 KB) |
359. |
360. |
