Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Anže Martin Pintar) .

1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Identifying even- and uneven-aged forest stands using low-resolution nationwide lidar data
Anže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: In uneven-aged forests, trees of different diameters, heights, and ages are located in a small area, which is due to the felling of individual trees or groups of trees, as well as small-scale natural disturbances. In this article, we present an objective method for classifying forest stands into even- and uneven-aged stands based on freely available low-resolution (with an average recording density of 5 points/m2) national lidar data. The canopy closure, dominant height, and canopy height diversity from the canopy height model and the voxels derived from lidar data were used to classify the forest stands. Both approaches for determining forest structural diversity (canopy height diversity—CHDCHM and CHDV) yielded similar results, namely two clusters of even- and uneven-aged stands, although the differences in vertical diversity between even- and uneven-aged stands were greater when using CHM. The first analysis, using CHM for the CHD assessment, estimated the uneven-aged forest area as 49.3%, whereas the second analysis using voxels estimated it as 34.3%. We concluded that in areas with low laser scanner density, CHM analysis is a more appropriate method for assessing forest stand height heterogeneity. The advantage of detecting uneven-aged structures with voxels is that we were able to detect shade-tolerant species of varying age classes beneath a dense canopy of mature, dominant trees. The CHDCHM values were estimated to be 1.83 and 1.86 for uneven-aged forests, whereas they were 1.57 and 1.58 for mature even-aged forests. The CHDV values were estimated as 1.50 and 1.62 for uneven-aged forests, while they were 1.33 and 1.48 for mature even-aged forests. The classification of stands based on lidar data was validated with data from measurements on permanent sample plots. Statistically significantly lower average values of the homogeneity index and higher values of the Shannon–Wiener index from field measurements confirm the success of the classification of stands based on lidar data as uneven-aged forests.
Ključne besede: uneven-aged forest, lidar data, canopy height model, voxels, canopy height diversity
Objavljeno v DiRROS: 13.08.2024; Ogledov: 41; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (15,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Uporabnost nacionalnih podatkov laserskega skeniranja in cikličnega aerofotografiranja pri zaznavanju gozdnih vrzeli
Anže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Gozdna tla zastirajo drevesne krošnje in gozdna vrzel je vsaka večja ali manjša površina tal, ki je ne prekrivajo krošnje zgornjega sloja dreves. Velikost vrzeli vpliva na to, katera drevesna vrsta se bo pomladila, pa tudi na vertikalno in horizontalno strukturo gozda. Na Pohorju (Pahernikova gozdna posest, za katero so značilni gozdovi, v katerih se na majhnih površinah pojavljajo drevesa različnih premerov in starosti) smo analizirali možnosti samodejnega zaznavanja vrzeli na podlagi podatkov Laserskega skeniranja Slovenije (LSS) in Cikličnega aerofotografiranja Slovenije (CAS). Uporabili smo digitalna modela krošenj (DMK), pridobljena iz obeh virov podatkov. Skupna natančnost zaznavanja tudi najmanjših vrzeli (manjših od 50 m2 ) na podlagi podatkov LSS je znašala 94,4 %, na podlagi podatkov CAS pa 83,1 %. Na podlagi podatkov LSS je mogoče zaznati večje število in površino vrzeli, prav tako so vrzeli, pridobljene na podlagi podatkov LSS, bolj razčlenjene in podolgovate. Zaznavanje vrzeli s podatki CAS in LSS je medsebojno bolj primerljivo pri najmanjših površinah vrzeli 100 m2 , natančnost zaznave takšnih vrzeli je 85,4 oziroma 94,4 %. Rezultati kažejo, da je ob odsotnosti podatkov LSS uporaba podatkov CAS za določanje vrzeli smiselna na velikopovršinski ravni in pri zaznavanju vrzeli, večjih od 100 m2 .
Ključne besede: raznomerni gozdovi, raznodobni gozdovi, digitalni model krošenj, gozdna vrzel, daljinsko zaznavanje, Lasersko skeniranje Slovenije, LSS, Ciklično aerofotografiranje Slovenije, CAS
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
5.
6.
Kartiranje in vrednotenje ekosistemskih storitev na Jelovici : projekt JeloviZa
Anže Japelj, Andreja Ferreira, Andrej Kobler, Anže Martin Pintar, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: ekosistemske storitve, vrednotenje, kartiranje, Jelovica, kaskadni model
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2024; Ogledov: 529; Prenosov: 0

7.
8.
9.
Vrednotenje vplivov DPN za VE Paški Kozjak na stanje gozda in gozdarstva
Andreja Ferreira, 2023, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: vrednotenje, vplivi, državni prostorski načrt, vetrna elektrarna, gozdovi, gozdarstvo, Paški Kozjak
Objavljeno v DiRROS: 03.01.2024; Ogledov: 481; Prenosov: 0

10.
Iskanje izvedeno v 2.05 sek.
Na vrh