1. Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 39; Prenosov: 449
 Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Spremljanje kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo v letu 2011 : poročilo 2011Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Izvajanje projekta Spremljanje kakovosti morja in vnosov s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo je omogočilo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 29; Prenosov: 674
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 35; Prenosov: 563
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 424
Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Kakovost obalnega morja v letu 2012 : poročilo za leto 2012Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: R Slovenija s programom »Spremljanje kakovosti morja v skladu z Barcelonsko konvencijo« sodeluje pri aktivnostih in izvajanju Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem s kopnega (UNEP /MED POL). Dolgoletni niz rezultatov kemičnih in bioloških parametrov programa MED POL omogoča sledenje sprememb v okolju in primerjavo kakovosti obalnega morja z ostalimi obalnimi vodami Jadranskega in Sredozemskega morja. Trenutno poteka četrta faza MED POL programa. Program poteka v sodelovanju Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo, z različnimi inštituti odgovornimi za posamezne analize, izvajanje programa pa omogoča Agencija R Slovenije za vode. Letno poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti naravnih kopalnih voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate analiz onesnaženja z alifatskimi in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, kadmijem in živim srebrom v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, težke kovine, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 22; Prenosov: 577
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Assessment of coastal pressures in the MSFD sub-regions of the SES : PERSEUS projectJean-François Cadiou, Anik BrindʹAmour, Alenka Malej, Andra Oros, 2015, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: The analysis of historical data sets and the results obtained from field studies about the pressures exerted on coastal ecosystems in 18 sites of the Mediterranean and the Black Sea showed that :
Inputs form Po and Danube rivers showed a high interannual variability. After an increase of eutrophication over the 70-80s, a decrease of nutrients inputs, especially of phosphate, was recorded since 1990. Positive impacts are seen on phytoplancton communities.
In the vicinity of most coastal big cities the policy measures taken in order to reduce polluted water discharges show their effectiveness although some local issues still exist.
Chemical contaminants levels decrease rapidly when the distance increase from point sources. However a large amount of coastal inputs is exported offshore. Attention should be paid to the fate and the impact of new emerging pollutants. At the basin scale, contaminant concentrations in biota show very different patterns depending on substances. For some substances, the biogeochemical background and the environmental conditions play a important role in the contamination of marine organisms.
There is globally no evidence of neither degradation nor clear trends regarding seagrass meadows. The status of seagrass habitats is correlated to water quality. It can be concluded that human pressures have not affected seagrass meadows in a irreversible way. Seagrass habitats can recover (slowly) when pressures decrease.
The rate of new introductions of Non Indigenous Species has been increasing at all coastal study areas after 2000. An increase of the Lessepsian species migration is seen, in link with climate change
The analysis of 18 years of data about demersal fish communities showed a geographic variability in functional group (FG) biomass trends. Nearly half of the studied Mediterranean areas shows an increase of FG biomass. Changes respond mainly to nutrient inputs trends and to a lesser extent fishing pressure.
Marine litter is increasing pressure on marine ecosystems. The majority of items were made of plastic often exceeding the global average of 75%. Some harmful effects on fauna are documented (birds, turtles…) but impact is poorly known.
The lack of standardized methods for underwater noise measurements make difficult to assess the level of the pressure and the impact on marine ecosystems.
Ključne besede: sea, water directive, marine strategy framework directive, population dynamics, Gulf of Trieste, jellyfish, PERSEUS, environmental parameters
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 36; Prenosov: 589
Celotno besedilo (5,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Nevarnosti v morju, ki večinoma to nisoVesna Flander-Putrle, Alenka Malej, Manja Rogelja, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Morske trave niso alge, temveč spadajo med cvetnice. Od okoli 60 vrst, ki obstajajo na svetu, samo 4 izvorno uspevajo v Evropi – in vse najdemo tudi v slovenskem morju. To so: prava morska trava (Zostera marina), mala morska trava (Zostera noltii), kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa) in pozejdonka (Posidonia oceanica). Za vse so značilni tanki, ozki in dolgi listi. Pri nas tvori največje in najgloblje travnike kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa). Prisotnost morske trave je pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja, travniki pa so pomemben habitat za številne organizme.
Ključne besede: hidrobiologija, morja, nevarnosti, zmotna prepričanja
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 87
Celotno besedilo (6,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Chemical composition and egg production capacity throughout bloom development of ctenophore Mnemiopsis leidyi in the northern Adriatic SeaKevin Rečnik, Katja Klun, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Tinkara Tinta, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: High abundances of gelatinous zooplankton (GZ) can significantly impact marine
ecosystem by acting as both sink and source of organic matter (OM) and nutrients.
The decay of GZ bloom can introduce significant amount of OM to the ocean interior,
with its variability influenced by GZ life traits and environmental factors, impacting
microbial communities vital to marine biogeochemical cycles. The invasive ctenophores
Mnemiopsis leidyi has formed massive blooms in the northern Adriatic Sea since
2016. However, the variability in the chemical composition and egg production of
blooming populations, as well as the role of environmental factors in governing this
variability, remains largely unknown. Our analysis of biometry, chemical composition,
and fecundity of M. leidyi sampled in the Gulf of Trieste in 2021 revealed stable carbon
and nitrogen content throughout bloom development, with no significant correlation
with seawater temperature, salinity, oxygen, and chlorophyll a concentration. Although
the studied population exhibited homogeneity in terms of biometry and chemical
composition, the number of produced eggs varied substantially, showing no clear
correlation with environmental variables and being somewhat lower than previously
reported for the study area and other Mediterranean areas. We observed a positive
correlation between the wet weight of individuals and the percentage of hatched eggs,
as well as a significant positive correlation between the percentage of hatched eggs
and ambient seawater temperature. Additionally, we noted that the speed of hatching
decreased with decreasing seawater temperature in autumn, corresponding to the end
of M. leidyi bloom.
Ključne besede: ctenophore, biogeochemistry, egg production capacity, invasive species, chemical composition, marine ecology
Objavljeno v DiRROS: 29.08.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 555
Celotno besedilo (2,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Why do only males of Mawia benovici (Pelagiidae: Semaeostomeae: Scyphozoa) seem to onhabit the Northern Adriatic seaValentina Tirelli, Tjaša Kogovšek, Manja Rogelja, Paolo Paliaga, Massimo Avian, Alenka Malej, 2021, drugi znanstveni članki Povzetek: This manuscript presents four new observations of the jellyfish Mawia benovici in the Adriatic Sea. This new species was recently identified as Pelagia benovici by Piraino et al. (2014) and then placed in the new genus Mawia by Avian et al. 2016. This species is rare and is almost exclusively observed in the Adriatic Sea. Interestingly, the majority of observations refer to males only. Few studies have addressed the issue of sex determination in Syphozoa in particular, as sex identity can only be determined at the medusa stage. Unfortunately, the rarity of M. benovici and the lack of female specimens have so far prevented indispensable laboratory studies to clarify its life cycle. Still, we tried to propose an explanation for our field observations.
Ključne besede: jellyfish, sex ratio, Mediterranean Sea
Objavljeno v DiRROS: 06.08.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 144
Celotno besedilo (763,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
