331. EMoNFUr - Zasnova mreže za spremljanje stanja nižinskega gozda in pogozditev v urbanem prostoru v Lombardiji in urbanega gozda v Sloveniji (Life+ 10 ENV/IT/000399) : poročilo o izvajanju projektne naloge : po pogodbi štev. 2330-12-85-0004Andrej Verlič, Mitja Ferlan, Katarina Flajšman, Maarten De Groot, Tine Hauptman, Dušan Jurc, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Urša Vilhar, 2013, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: nižinski gozdovi, urbani prostor, urbani gozdovi, pogozdovanje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3579; Prenosov: 973 Celotno besedilo (15,44 MB) |
332. On the use of R programming language in the analyses of spatial dataMilan Kobal, Andrej Ceglar, Klemen Eler, Barbara Medved Cvikl, Luka Honzak, Primož Simončič, David Hladnik, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: R is a powerful and increasingly popular programming language with strong graphical and presentation features and large expanŽdability. Although primarily intended for statistical computing, R has paved its way to the field of GIS through the development of specialized extension packages. It offers a wide range of functions at all GIS levels: data acquisition, data manipulation, graphical reŽpresentation and quantitative analysis. The paper presents R as an open source alternative to the existing commercial GIS software. It proves especially well when advanced quantitative methods on spatial data are needed (e.g. spatial modelling). We demonstrate R capabilities through spatial analysis of forest area in Snežnik (South Slovenia), where the possibilities of data import, conversion and export into various GIS formats and possibilities of geostatistics, spatial modelling and spatial visualization are demonstrated. Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5293; Prenosov: 2735 Celotno besedilo (2,43 MB) |
333. Sedanje stanje razširjenosti robinije (Robinia pseudoacacia L.) v Sloveniji in napovedi za prihodnostLado Kutnar, Andrej Kobler, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo ugotavljali lesno zalogo robinije (Robinia pseudoacacia L.) in njen delež v gozdovih Slovenije. Poleg tega smo z uporabo empiričnega modela in scenarijev podnebnih sprememb napovedali njeno pojavljanje in delež v prihodnost. Robinija je trenutno najbolj pogosta tujerodna drevesna vrsta v naših gozdovih. Sedanja lesna zaloga robinije dosega okoli 0,6 % celotne lesne zaloge naših gozdov. Najpogostejša je v gozdovih GGO Murska Sobota in Kraškega GGO. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb, ki vsi predvidevajo povečanje povprečnih temperatur zraka v prihodnosti, se bo delež lesne zaloge robinije postopoma še povečeval na vzhodnem in severovzhodnem ter jugozahodnem delu Slovenije. Večji delež lahko pričakujemo tudi v nižinskem in gričevnem delu osrednje Slovenije. Po napovedih modela bi se lahko lesna zaloga robinije do konca stoletja najmanj podvojila glede na današnje stanje. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb bi se gozdarstvo srečevalo še z večjimi težavami, povezanimi s to invazivno tujerodno drevesno vrsto. Ob doslednejšem uresničevanju konceptov sonaravnega gozdarstva bomo morali na čim bolj optimalen način usklajevati med nezaželenostjo te invazivne tujerodne vrste in njenimi številnimi koristmi ter interesi lastnikov. Ključne besede: tujerodne vrste, invazivne vrste, lesna zaloga, Robinia pseudoacacia, robinja, podnebne spremembe, napovedi, modeli, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5177; Prenosov: 2395 Celotno besedilo (828,50 KB) |
334. Landscape changes in the Pivka area, SloveniaJanez Pirnat, Andrej Kobler, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Spontaneous afforestation is one of the biosystemic landscape change processes affecting landscape functioning. The process of overgrowing is highly dynamic, and the temporal dimension of changes in landscape structure can be of key importance for evaluating habitat suitability. A detailed study was carried out in the area of 19.52 km2 within the Pivka municipality, where land use is a mixture of traditional farmland, forests, and extended areas of abandoned former farmland with natural re-growth. In addition, this area is highly important for two bird species: the Barred Warbler (Sylvia nisoria) and the Red-backed Shrike (Lanius collurio). Both species are sensitive to forest spreading and prefer a mixture of extensive meadows with shrubs and hedgerows as their most suitable habitat. Digital BW orthophotos from the 1975 - 2000 period and colour digital orthophotos from 2009 have be enused for on screen digitizing of the EUNIS habitat classes. Indicators of landscape changes were derived from temporal based difference in the landscape structure (different structural indicators based on patch size, shape, distances and patch dynamics). All the details obtained were evaluated based on Earth observation data and GIS supported methods. The most valuable parts of the area for both species are, from a biodiversity point of view, the core forest areas and mixture of meadows with shrubs and hedgerows. Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4384; Prenosov: 1919 Celotno besedilo (1,11 MB) |
335. |
336. Analiza horizontalne zgradbe bukovih sestojev s podatki s stalnih vzorčnih ploskevTina Simončič, Aleš Kadunc, Andrej Bončina, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na vzorcu petih izbranih gozdnogospodarskih enot smo po glavnih sestojnih tipih analizirali horizontalno zgradbo bukovih sestojev. Zgradbo smo prikazali z indeksi diverzitete, podrobneje smo obravnavali razmestitev dreves in diferenciacijo njihovega premera. Ugotavljali smo vpliv nekaterih okoljskih dejavnikov ter intenzivnosti poseka na razmestitev. Za analizo smo uporabili podatkovno zbirko stalnih vzorènih ploskev (SVP) Zavoda za gozdove Slovenije. Razmestitev v sestojih se priblizuje naključni enakomerni razmestitvi, opazne so posamezne tendence dreves k sopasti oziroma sistematični razmestitvi. V sestojih prevladuje povprečna diferenciacija premerov, kar kaze na veèjo enomernost. V mlajših razvojnih fazah je nekoliko močneje nakazana sopasta razmestitev, diferenciacija premerov je manjsa. Na manjšo diferenciacijo premera vplivamo z večjo intenziteto poseka, šopasta razmestitev dreves je močneje nakazana na terenih s strmejsimi nakloni. Različne indekse diverzitete lahko izračunamo s podatki s SVP, ki so primerni predvsem za metodo izbranega drevesa in njegovih štirih najbližjih sosedov. Vzorec horizontalne zgradbe omogoča natanènejsi vpogled v sestojno zgradbo, pomemben je pri ocenjevanju mehanske stabilnosti sestojev, biodiverzitete, sestojne gostote in učinkov gospodarjenja. Ključne besede: Fagus sylvatica, horizontalna zgradba, indeksi diverzitete, razmestitev dreves, diferenciacija premerov, stalne vzorčne ploskve, sestojni tipi, rastišča, gospodarjenje z gozdovi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4888; Prenosov: 2045 Celotno besedilo (572,52 KB) |
337. Gospodarjenje z jelko v SlovenijiAndrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe. Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4799; Prenosov: 2029 Celotno besedilo (757,54 KB) |
338. Vpliv podnebnih sprememb na pričakovano prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacijeLado Kutnar, Andrej Kobler, Klemen Bergant, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo simulirali prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacije v Sloveniji, do katere bi lahko prišlo ob pričakovanih podnebnih spremembah. Potencialne prostorske spremembe gozdne vegetacije so bile analizirane v GIS okolju s pomočjo empiričnega modela, ki napoveduje prostorsko razporeditev gozdne vegetacije v odvisnosti od podnebnih in drugih parametrov. Rezultati simulacij na osnovi treh podnebnih scenarijev kažejo, da se bo vzorec razporeditve gozdne vegetacije menjal pod vplivom podnebnih sprememb. Po napovedih bi lahko do leta 2070 prišlo do sprememb vegetacijskega tipa na več kot 75 % vseh gozdnih površin. Danes prevladujoči, pretežno bukovi gozdovi bi lahko bili v spremenjenih okoljskih razmerah močno prizadeti. Model napovedujepadec deleža prevladujočih mezofilnih bukovih gozdov s sedanjih 57 %na samo 3 % po pesimističnem scenariju in do 29 % po optimističnem scenariju.V toplejšem podnebju, ki ga predvidevajo vsi trije scenariji, bi se močno razširili različni termofilni gozdovi. Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4606; Prenosov: 2073 Celotno besedilo (722,39 KB) |
339. |
340. Bryophyte species diversity of forest ecosystems in Slovenia (intensive monitoring programe)Lado Kutnar, Andrej Martinčič, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: As part of the Intensive Monitoring Programme (IM) of Forest Ecosystems in Slovenia, the bryophyte flora and vegetation have been studied on 11 IM plots and 64 vegetation sub-plots (10*10 m). On the IM plots, high species diversityof bryophytes has been assessed. The total number of bryophytes was 109; among them 82 species belonging to the mosses (Bryophyta) and 27 species to the liverworts (Marchantiophyta). The mean number per plot was 27 species, ranging from 13 species on the Brdo plot to 36 species on the Borovec and Draga plots. The most common moss species are Hypnum cupressiforme, Ctenidium molluscum, Tortella tortuosa, Brachythecium velutinum, Isothecium alopecuroides, Dicranum scoparium, Polytrichum formosum, Fissidens taxifolius,F. dubius (Bryophyta); and liverworts are Radula complanata, Chiloscyphus profundus, Plagiochila porelloides and Metzgeria furcata (Marchantiophyta). Regarding the substrate preference, the opportunistic species that inhabit very different substrates are prevalent; and the second main group are bryophytes inhabiting wood material (epiphyte, epixylic species). Using multivariate techniques (cluster analysis, DCA), the bryophytes have proved to be valuable indicator of site conditions (bedrock, surface rockiness, soil type, micro- and regional climate, vegetation) and forest stand conditions (dominant tree species, dead wood). Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4334; Prenosov: 1917 Celotno besedilo (972,91 KB) |