Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (%EF%BF%BD%EF%BF%BDufer Tanja) .

331 - 340 / 390
Na začetekNa prejšnjo stran30313233343536373839Na naslednjo stranNa konec
331.
Priporočila za uporabo dejavnikov rasti granulocitne vrste pri bolnikih z rakom na sistemskem zdravljenju
Simona Borštnar, Tanja Južnič Šetina, 2009, strokovni članek

Povzetek: Dejavniki rasti granulocitne vrste (G-CSF) so z rekombinantno DNK-tehnologijo pridobljeni naravni glikoproteini, ki spodbudijo dozorevanje belih krvničk. S preventivno uporabo G-CSF lahko preprečimo febrilno nevtropenijo (FN), ki je resen, življenje ogrožajoč neželeni učinek zdravljenja s citostatiki. Priporočamo jih, kadar je verjetnost febrilne nevtropenije 20-odstotna ali večja ali pa je tveganje za FN večje zaradi starosti in spremljajoče bolezni. G-CSF naj se ne uporabljajo rutinsko, če je febrilna nevtropenija že nastala. Njihovo mesto je še pri mobilizaciji krvotvornih perifernih matičnih celic, pri spodbudi rasti nevtrofilcev po alogeni ali avtologni presaditvi kostnega mozga in pri mielodisplastičnem sindromu (MDS).
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2976; Prenosov: 652
.pdf Celotno besedilo (74,15 KB)

332.
Presejanje za raka na debelem črevesu in danki - program SVIT
Dominika Novak-Mlakar, Matej Bračko, Jožica Maučec Zakotnik, Marjeta Keršič-Svetel, Tanja Metličar, 2013, strokovni članek

Povzetek: Po podatkih Registra raka se incidenca raka na debelem črevesu in danki v Sloveniji od leta 1961 povečuje. Največ primerov bolezni se odkrije, ko je ta v napredovali obliki. V obdobju 2005 - 2009 je bil rak na debelem črevesu odkrit v lokalno omejeni obliki le v 12,3 % in rak danke le v 14,9 %. Posledice se kažejo kot visoka stopnja umrljivosti, slaba kakovost življenja bolnikov in visoki stroški zdravljenja. V skladu s priporočili Evropskega sveta in Evropskimi smernicami za zagotavljanje kakovosti v presejanju za raka na debelem črevesu in danki se je v Sloveniji leta 2009 vzpostavil Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki – Program Svit. Pozitivni učinki programa so se pokazali že po izvedbi prvega presejalnega kroga.
Ključne besede: rak (medicina), program SVIT, danka, črevesje, diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2904; Prenosov: 845
.pdf Celotno besedilo (355,97 KB)

333.
Aktivnosti največjega mednarodnega strokovnega združenja onkologov ASCO in pogled na srečanje ASCO 2011
Tanja Čufer, 2011, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2315; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (111,35 KB)

334.
Medikamentozno zdravljenje kolcanja
Tanja Roš-Opaškar, 2000, pregledni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2526; Prenosov: 623
.pdf Celotno besedilo (77,99 KB)

335.
Potek bolezni pri bolnicah s HER-2 pozitivnim rakom dojk
Domen Ribnikar, Špela Fink, Snježana Frković-Grazio, Hotimir Lešničar, Aleksander Sadikov, Tanja Čufer, 2008, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3145; Prenosov: 739
.pdf Celotno besedilo (230,67 KB)

336.
Ali pomeni ohranitev organov tudi boljšo kakovost življenja? : Pogovor s prof. dr. Ianom Tannockom
2000, intervju

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2247; Prenosov: 562
.pdf Celotno besedilo (83,29 KB)

337.
Poraba zdravil v zadnjih šestih dneh življenja in njihova finančna ocena
Petra Tavčar, Jožica Červek, Branko Zakotnik, Tanja Ravnjak, Polona Mlakar, Boštjan Zavratnik, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Paliativna oskrba prinaša neozdravljivo bolnim mnoge prednosti. V zadnjih dnevih pred smrtjo se lahko pojavi 5 najpogostejših simptomov (bolečina, slabost in bruhanje, nemir in zmedenost, dispneja, povečan izloček dihalnih poti), ki jih blažimo z vnaprej predpisanimi zdravili. Namen retrospektivne raziskave je bil ugotoviti razlike v porabi zdravil v zadnjih 6 dnevih med bolniki v paliativni oskrbi, ki jih je vodil tim za paliativno oskrbo, in bolniki, ki so bili vodeni na drugih oddelkih Onkološkega inštituta in paliativni tim v njihovo oskrbo ni bil vključen (kontrolna skupina). V vsaki skupini je bilo po 25 bolnikov; skupini sta bili primerljivi glede na mesto primarnega tumorja in starost bolnikov. Ugotovili smo, da je večina bolnikov v obeh skupinah prejemala močne opioide, druga zdravila za blaženje simptomov (haloperidol, midazolam, deksametazon, butilskopolamin, metoklopramid) pa je prejelo več bolnikov v paliativni oskrbi. Bolniki v paliativni oskrbi so v povprečju prejeli 10 različnih zdravilnih učinkovin, v kontrolni skupini pa 14. Stroški za zdravila so bili 2,7-krat manjši v skupini bolnikov, vključenih v paliativno oskrbo, in so znašali 15 € na bolnika na dan, medtem ko so za bolnika v kontrolni skupini znašali 42 € na dan. Razlika v stroških je bila predvsem posledica nepotrebnega predpisovanja nizkomolekularnih heparinov, sistemskih antibiotikov in antimikotikov ter parenteralne prehrane.
Ključne besede: zdravila, paliativna nega, paliativna oskrba, stroški
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3359; Prenosov: 794
.pdf Celotno besedilo (369,96 KB)

338.
Zdravljenje hormonsko neodvisnega raka prostate
Simona Borštnar, Tanja Čufer, 2006, strokovni članek

Povzetek: Karcinom prostate je v 80 % hormonsko odvisna bolezen. Pri večini bolnikov se z leti hormonsko odvisni karcinom spremeni v hormonsko neodvisnega. Karcinom prostate je dolgo veljal za neodzivnega na citostatike. V drugi polovici prejšnjega desetletja je mitoksantron v kombinaciji s kortikosteroidi prvi pokazal klinično učinkovitost pri zmanjšanju bolečin in izboljšanju kakovosti življenja, ne pa tudi podaljšanju preživetja. Leta 2004 sta raziskavi SWOG 9916 in TAX 327 dokazali učinkovitost docetaksela. To zdravljenje ne le zmanjša težave zaradi bolezni in izboljša kakovost življenja, ampak tudi, sicer v povprečju le za dobra dva meseca, podaljša življenje.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2383; Prenosov: 676
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

339.
Priporočila za obravnavo bolnikov s primarnimi kožnimi limfomi T
Radka Tomšič, Tanja Južnič Šetina, Marina Mencinger, Blanka Zagoričnik, 2010, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2941; Prenosov: 786
.pdf Celotno besedilo (219,42 KB)

340.
Kronična mieloična levkemija
Urška Bokal, Tanja Južnič Šetina, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Kronična mieloična levkemija (KML) je redka mieloproliferativna bolezen z incidenco okrog 1–2/100.000 prebivalcev na leto. Je klonska bolezen pluripotentne matične celice, usmerjene v granulopoezo. Večino bolnikov odkrijemo v kroničnem obdobju, za katero je značilna levkocitoza v krvni sliki, s prevladovanjem zrelih nevtrofilnih granulocitov, znaki pospešene presnove, kot so utrujenost, hujšanje in potenje, ter splenomegalija. Kronično obdobje prek pospešenega obdobja preide v blastno krizo s sliko akutne levkemije. Za postavitev diagnoze je nujna najdba kromosoma Philadelphia, ki nastane kot posledica kromosomske translokacije t(9;22), gena BCR-ABL ali njegovega produkta tirozinske kinaze BCR- -ABL v celicah periferne krvi ali kostnega mozga. Velik napredek pri zdravljenju KML je bilo odkritje zaviralcev tirozinske kinaze BCR-ABL, s katerimi dosežemo dolgotrajen nadzor bolezni, in sicer z imatinibom kot prvo izbiro zdravljenja kroničnega obdobja KML. Drugi možni izbiri zdravljenja sta alogenična presaditev krvotvornih matičnih celic in paliativno zdravljenje s kemoterapevtiki.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3235; Prenosov: 766
.pdf Celotno besedilo (273,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh