31. |
32. Mestni odprti prostori kot rekreacijska območja in zatočišča v primeru izrednih razmer : spoznanja po potresu v MalatyiSahar Pouya Sönmez, Gamze Öner, Sima Pouya, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Med potresom v Turčiji leta 2023 so bili javni odprti prostori pomembna zbirna območja, po potresu pa se niso mogli več ustrezno uporabljati za rekreacijo in niti niso mogli več zadovoljevati drugih vsakdanjih potreb prebivalcev. Avtorice so v članku proučile učinkovitost šestih javnih odprtih prostorov v Malatyi in njihove spremembe po potresu ter predlagale strategije za vključitev trajnostnih načel v načrte potresne varnosti. Pri tem so uporabile metodo naknadne ocene uporabe prostora, ki je vključevala terenske analize, polstrukturirane intervjuje s šestdesetimi občinskimi strokovnjaki in anketo, v kateri je sodelovalo 240 uporabnikov proučevanih prostorov. Izsledki so pokazali, da so med potresom za javne odprte prostore nastale težave, kot so neustrezna infrastruktura, pomanjkanje prostora za postavljanje šotorov in težave, povezane z varnostjo in vzdrževanjem površin. Po potresu se večina teh ne uporablja več za rekreacijo. Nekateri so se spremenili v trgovska območja, drugi so dobili nove uporabnike, pogosto so se pojavile še druge spremembe v rabi prostora. Glavna ugotovitev raziskave je, da potresna odpornost javnih odprtih prostorov ni odvisna samo od njihove velikosti, dostopnosti in lokacije, ampak tudi od možnosti izvajanja hitrih vzdrževalnih posegov na teh površinah in večnamenskosti, ki zagotavljata, da se na teh prostorih ohrani življenje in da delujejo tudi po naravni nesreči. Med ključnimi načrtovalskimi priporočili so vključitev ukrepov za okrepitev pripravljenosti na nesreče v mestno načrtovanje in omogočanje učinkovite obnove po nesrečah. Ključne besede: avtobusna postaja, večkriterijska analiza, izbor lokacije, MOOSRA, ARAS, VIKOR Objavljeno v DiRROS: 19.12.2025; Ogledov: 8; Prenosov: 8
Celotno besedilo (4,31 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
33. Celostna analiza družbene trajnosti v Severnokazahstanski oblasti v KazahstanuGaukhar Aidarkhanova, Gaukhar Aubakirova, Laura Kenespayeva, Damira Tazhiyeva, Gaukhar Kairanbayeva, Farabi Yermekov, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi čedalje večjih prostorskih razlik se v Kazahstanu veča potreba po sistematični analizi družbene trajnosti na subregionalni ravni. V članku je na podlagi 15 kazalnikov, razvrščenih v pet ključnih komponent (demografija, zdravstvo, izobraževanje, kakovost življenja in družbena vključenost), oblikovan in preizkušen sestavljeni indeks družbene trajnosti. Uporabljena metodologija vključuje normalizacijo podatkov, združevanje kazalnikov in prostorsko analizo z orodji GIS. Analiza je pokazala stabilno, a izrazito nesimetrično prostorsko zgradbo družbene trajnosti: za regionalno središče Petropavl so bile ugotovljene razmeroma visoke vrednosti večine komponent, za večino podeželskih območij pa so značilni odseljevanje, socialna ranljivost ter slab dostop do osnovnih storitev in infrastrukture. Analiza občutljivosti je potrdila uporabnost predstavljenega modela v primerih nepopolnega statističnega poročanja. Na podlagi izsledkov so avtorji oblikovali tipologijo okrožij in predlagali usmeritve za prostorsko usmerjeno socialno politiko. Predlagana metodologija se lahko uporablja za spremljanje razlik med regijami, oceno socialnih tveganj in utemeljevanje trajnostnih razvojnih prednostnih nalog v regijah s spreminjajočo se demografsko strukturo. Ključne besede: družbena trajnost, demografska struktura, prostorske razlike, Severnokazahstanska oblast, GIS, trajnostni indeks, cilji trajnostnega razvoja Objavljeno v DiRROS: 19.12.2025; Ogledov: 15; Prenosov: 6
Povezava na datoteko Gradivo ima več datotek! Več... |
34. |
35. |
36. |
37. Endocrine adaptations to prolonged fasting women who had developed gestational diabetes : from physiology, clinical uncertainties, translational challenges to healthspan implicationsRok Herman, Jure Tršan, Luka Lipar, Mojca Jensterle Sever, Andrej Janež, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Objectives: Intermittent fasting regimens that include periods of prolonged fasting may mimic certain well-documented benefits of calorie restriction. In this narrative review, we synthesize preclinical and human data on endocrine adaptations during prolonged fasting protocols. Methods: We conducted a structured search of relevant databases, followed by data extraction and synthesis, with a focus on endocrine adaptations during prolonged fasting and their potential implications for healthspan. Results: Across various endocrine axes, prolonged fasting appears to induce a reproducible pattern marked by diminished anabolic signaling and transient activation of potential stress resilience pathways. However, the evidence is limited by small sample sizes, short follow-up durations, methodological heterogeneity, and dependence on surrogate endpoints. Endocrine outcomes are frequently secondary and reported inconsistently. Potential risks include transient hypogonadism, relative hypothyroidism, hypercortisolemia, orthostatic intolerance, electrolyte imbalances, catabolic loss of lean mass, and refeeding challenges. Conclusions: Overall, prolonged fasting activates conserved endocrine mechanisms that may confer plausible cardiometabolic benefits; however, their translation to clinical practice remains speculative. We highlight key knowledge gaps and propose directions for future research in this emerging field. Ključne besede: prolonged fasting, endocrine adaptations, metabolic switch Objavljeno v DiRROS: 19.12.2025; Ogledov: 9; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,70 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
38. Isoeugenol hydrodeoxygenation over sustainable biochar-supported cobalt catalysts : synergistic Co⁰/Co²⁺ sites and mechanistic insightsLilia Longo, Dmitry Murzin, Davide Baldassin, Päivi Mäki-Arvela, Johan Wärnå, Anssi Peuronen, Matej Huš, Blaž Likozar, Atte Aho, Mark Martinez-Klimov, Olha Yevdokimova, Kari Eränen, Mika Lastusaari, Michela Signoretto, 2026, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 19.12.2025; Ogledov: 14; Prenosov: 15
Celotno besedilo (7,58 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
39. A broad spectrum of liver manifestations in common variable immunodeficiency syndrome : two case reports and a literature overviewEva Supovec, Jan Drnovšek, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background and Clinical Significance: Common variable immunodeficiency (CVID) is a primary B-cell immunodeficiency disorder, characterized by severe hypogammaglobulinemia and disturbed antibody production. In addition to increased susceptibility to recurrent respiratory and gastrointestinal infections, CVID can lead to a wide array of complications associated with immune dysregulation, which can also affect the liver. Liver involvement occurs in about 10% of patients with CVID, and can result from a range of causes, including infections, autoimmune disorders, lymphoproliferative conditions, granulomatous inflammation, and infiltrative processes. The most common liver manifestations include nodular regenerative hyperplasia, granulomatous or autoimmune hepatitis, and lymphocytic infiltration. The prevalence, pathophysiology, extent, and prognosis of liver involvement in CVID have not been systematically studied. Case Presentation: The object of this article is to present two patients with CVID-related liver disease and to illuminate the most relevant causes of liver involvement in CVID, describe the clinical features of their liver disease, and summarize the diagnostic and therapeutic approaches for its management. Conclusions: Liver involvement is an expected complication in patients with CVID syndrome. The delayed recognition of this pathology significantly worsens the disease prognosis, making the early detection of this potential complication crucial. Ključne besede: CVID, common variable immunodeficiency, liver involvement, nodular regenerative hyperplasia Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 35; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,70 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
40. Inflammation - a link between arterial atherosclerotic and venous thromboembolic diseasesPavel Poredoš, Peter Poredoš, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: An increasing body of evidence suggests the likelihood of a link between arterial atherosclerotic disease (AAD) and venous thromboembolic disease (VTED). Inflammation is accepted as a basic pathogenetic mechanism of both diseases. The involvement of inflammation in the pathogenesis of AAD and VTED is supported by increased levels of circulating inflammatory markers, particularly interleukins, which are involved in the development and progression of atherosclerosis as well as in thrombus formation in arterial and venous beds. A consideration supporting a close link between these diseases is also based on the evidence of common risk factors which promote the development of both diseases through stimulation of systemic inflammation. Further, the relationship between arterial and VTED is supported by findings of the simultaneous appearance of clinical or preclinical AAD and VTED. The aim of this narrative review is to report evidence of the inflammatory basis of arterial and venous diseases, which is important for common therapeutic procedures. Besides classical drugs used in the prevention of arterial and venous diseases with their pleotropic anti-inflammatory activity, new anti-inflammatory drugs provide the possibility for treatment of both AAD and VTED and could represent a unified therapeutic approach to both diseases. Ključne besede: arterial atherosclerotic disease, venous thromboembolism, deep venous thrombosis, inflammation, interleukins Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 44; Prenosov: 19
Celotno besedilo (201,90 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |