61. In vitro and in vivo correlation of skin and cellular responses to nucleic acid deliveryMaša Omerzel, Katarina Žnidar, A. Sales Conniff, Tanja Jesenko, Boštjan Markelc, Jared Tur, Nina Semenova, Kristopher Kohena, Simona Kranjc Brezar, Loree C. Heller, Maja Čemažar, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Skin, the largest organ in the body, provides a passive physical barrier against infection and contains elements of the innate and adaptive immune systems. Skin consists of various cells, including keratinocytes, fibroblasts, endothelial cells and immune cells. This diversity of cell types could be important to gene therapies because DNA transfection could elicit different responses in different cell types. Previously, we observed the upregulation and activation of cytosolic DNA sensing pathways in several non-tumor and tumor cell types as well in tumors after the electroporation (electrotransfer) of plasmid DNA (pDNA). Based on this research and the innate immuno- genicity of skin, we correlated the effects of pDNA electrotransfer to fibroblasts and keratinocytes to mouse skin using reverse transcription real-time PCR (RT-qPCR) and several types of protein quantification. After pDNA electrotransfer, the mRNAs of the putative DNA sensors DEAD (AspGlu-Ala-Asp) box polypeptide 60 (Ddx60), absent in melanoma 2 (Aim2), Z-DNA binding protein 1 (Zbp1), interferon activated gene 202 (Ifi202), and interferon-inducible protein 204 (Ifi204) were upregulated in keratinocytes, while Ddx60, Zbp1 and Ifi204 were upregulated in fibroblasts. Increased levels of the mRNAs and proteins of several cytokines and chemokines were detected and varied based on cell type. Mouse skin experiments in vivo confirmed our in vitro results with increased expression of putative DNA sensor mRNAs and of the mRNAs and proteins of several cytokines and chemokines.
Ključne besede: DNA sensors, cytokines, electrotransfer, skin
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 627; Prenosov: 319
 Celotno besedilo (7,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
62. Evaluation of thermal conductivity estimation models with laboratory-measured thermal conductivities of sedimentsSimona Adrinek, Rao Martand Singh, Mitja Janža, Mateusz Żeruń, Grzegorz Ryżyński, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Thermal conductivity is one of the key parameters for estimating low-temperature geothermal potential. In addition to field techniques, it can be determined based on physical parameters of the sediment measured in the laboratory. Following the methodology for cohesive and non-cohesive sample preparation, laboratory measurements were carried out on 30 samples of sediments. Density, porosity and water content of samples were measured and used in thermal conductivity estimation models (TCEM). The bulk thermal conductivity (λb) calculated with six TCEMs was compared with the measured λb to evaluate the predictive capacity of the analytical methods used. The results show that the empirical TCEMs are suitable to predict the λb of the analysed sediment types, with the standard deviation of the residuals (RMSE) ranging from 0.11 to 0.35 Wm−1 K−1. To improve the fit, this study provides a new modified parameterisation of two empirical TCEMs (Kersten and Côté&Konrad model) and, therefore, suggests the most suitable TCEMs for specific sample conditions. The RMSE ranges from 0.11 to 0.29 Wm−1 K−1. Mixing TCEM showed an RMSE of up to 2.00 Wm−1 K−1, meaning they are not suitable for predicting sediment λb. The study provides an insight into the analytical determination of thermal conductivity based on the physical properties of sediments. The results can help to estimate the low-temperature geothermal potential more quickly and easily and promote the sustainable use of this renewable energy source, which has applications in environmental and engineering science.
Ključne besede: thermal conductivity, non-cohesive sediment, cohesive sediment, estimation model
Objavljeno v DiRROS: 25.08.2022; Ogledov: 611; Prenosov: 263
Celotno besedilo (2,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
63. Kaj morate vedeti o zdravilu denosumabTanja Ovčariček, Erika Matos, Nataša Snoj Šarvari, Vojislav Didanovič, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: kemoterapija, kostni zasevki, denosumab
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 626; Prenosov: 192
Celotno besedilo (323,99 KB) |
64. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1261; Prenosov: 250
Celotno besedilo (420,40 KB) |
65. Posodobljena priporočila diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceNikola Bešić, Alenka Grošel, Andraž Perhavec, Andrej Doma, Andreja A. Schwarzbartl-Pevec, Andreja Klevišar Ivančič, Andrej Vogrin, Barbara Vidergar-Kralj, Barbara Gazić, Barbara Perić, Blaž Krhin, Cvetka Grašič-Kuhar, Edvard Pirnat, Ivana Žagar, Jerca Blazina, Katarina Zevnik, Katica Bajuk-Studen, Katja Zaletel, Margareta Strojan Fležar, Marko Hočevar, Marko Kokalj, Marta Dremelj, Nebojša Glumac, Olga Blatnik, Simona Gaberšček, Snežana Pavlović Djokić, Ulrika Klopčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Zorica Čekić, 2022, strokovni članek Ključne besede: rak ščitnice, diferencirani rak, zdravljenje, smernice
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 865; Prenosov: 249
Celotno besedilo (432,57 KB) |
66. Vzpostavitev in ovrednotenje radioobčutljivosti HPV-pozitivnega mišjega modela ploščatoceličnega karcinoma ustnega predelaŽiva Modic, Maja Čemažar, Simona Kranjc Brezar, Boštjan Markelc, Gregor Serša, Tanja Jesenko, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: rak ustnega predela, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 695; Prenosov: 219
Celotno besedilo (81,02 KB) |
67. Protitumorska učinkovitost genskega elektroprenosa plazmidne dna z zapisom za rekombinatno protitelo proti CTLA-4 v kombinaciji z obsevanjemBoštjan Markelc, Simona Kranjc Brezar, Tanja Jesenko, Tim Božič, Maja Čemažar, Liesl Jacobs, Kevin Hollevoet, Gregor Serša, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: obsevanje, genski elektroprenos, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 699; Prenosov: 218
Celotno besedilo (80,83 KB) |
68. Aktivacija cGAS-STING signalne poti po obsevanju humanih tumorskih modelov karcinomov žrelaKristina Levpušček, Simona Kranjc Brezar, Tanja Jesenko, Gregor Serša, Maja Čemažar, Primož Strojan, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: rak žrela, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 204
Celotno besedilo (80,79 KB) |
69. Učinki obsevanja dela tumorja na imunske populacije na tumorskem modelu mišjega karcinoma dojke 4T1Tanja Jesenko, Živa Modic, Tim Božič, Simona Kranjc Brezar, Ilija Vojvodić, Božidar Casar, Ignasi Méndez Carot, Maja Čemažar, Gregor Serša, Boštjan Markelc, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: radioterapija, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 695; Prenosov: 192
Celotno besedilo (80,61 KB) |
70. |
