Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Matej Pe%C4%8Dovnik) .

121 - 130 / 167
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
121.
Upravljanje velikih zveri v Sloveniji
Matej Bartol, Matija Stergar, 2019, strokovni članek

Povzetek: Slovenija ima bogate izkušnje s trajnostnim upravljanjem in varstvom populacij velikih zveri, zato marsikje v svetu velja za zgled na področju upravljanja populacij medveda, volka in risa. V preteklosti sta bili pri nas populaciji volka in medveda že na robu izumrtja, ris pa je bil celo iztrebljen. Zdaj ris ponovno poseljuje slovenske gozdove, populaciji medveda in volka pa se v zadnjem desetletju (pre)hitro krepita in že dolgo nista bili v tako ugodnem stanju. Medveda in volka danes pri nas še najbolj ogroža razhajanje mnenj v družbi % na eni strani zagovorniki popolne zaščite vsakega osebka, na drugi pa zagovorniki (vsaj lokalnega) iztrebljenja zveri. To zelo ovira strokovno upravljanje populacij, k nastanku takšnega stanja pa je zagotovo svoj delež prispevala zastarela evropska naravovarstvena zakonodaja. Zato bi moral biti glavni izziv upravljavcev posodobitev evropske zakonodaje, s pomočjo katere bi bilo mogoče pri ljudeh, ki živijo na območju prisotnosti velikih zveri, ohraniti določeno raven strpnosti do zveri ter uravnavati številčnost velikih zveri v mejah, ki še omogočajo ugodno stanje populacij, obenem pa so sprejemljive tudi za ljudi, ki z velikimi zvermi sobivajo.
Ključne besede: rjavi medved, volk, upravljanje, populacija, Zavod za gozdove Slovenije, javna gozdarska služba, velike zveri, konflikti, odstrel, Direktiva o habitatih
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 3451; Prenosov: 819
.pdf Celotno besedilo (157,12 KB)

122.
123.
Histopatološke značilnosti malignih epitelijskih tumorjev kože
Matej Bračko, 1993, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak (medicina), onkologija, kožne bolezni, kožni rak, karcinom, diagnostika, histologija
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 1924; Prenosov: 539
.pdf Celotno besedilo (306,01 KB)

124.
Rak dojke : kaj morate vedeti
Simona Borštnar, Matej Bračko, Tanja Čufer, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Marija Us-Krašovec, Elga Majdič, Bojana Pajk, Maja Primic-Žakelj, Miljeva Rener, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Marjetka Uršič-Vrščaj, Marija Vegelj-Pirc, Janez Žgajnar, 2006, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Povzetek: Pred vami je druga izdaja knjižice, v kateri vam predstavljamo osnovna dejstva in zmote o raku dojke. Rak dojke je najpogostejši rak žensk. Zaradi sodobnega načina življenja ženske vse manj rojevamo, prvi porod ob kontracepciji odlagamo v poznejše življenjsko obdobje, v pomenopavzi pa se moramo, da smo kos izzivom sodobne družbe, prepogosto zateči še k nadomestnemu hormonskemu zdravljenju.
Ključne besede: dejavniki tveganja, diagnostika, zdravljenje, rehabilitacija, nasveti
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 4325; Prenosov: 944
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

125.
Lipovec, najpomembnejša drevesna vrsta v gozdnem revirju Kambreško (srednje Posočje)
Matej Vuga, 2018, strokovni članek

Ključne besede: lipovec, čebelarstvo, donos lesa, donos medu, gojitveni ukrepi, revir Kambreško
Objavljeno v DiRROS: 10.11.2018; Ogledov: 2884; Prenosov: 719
.pdf Celotno besedilo (239,09 KB)

126.
127.
Sarkomi mehkih tkiv
Matej Bračko, Janez Novak, 2001, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3004; Prenosov: 708
.pdf Celotno besedilo (178,92 KB)

128.
Presejanje za raka na debelem črevesu in danki - program SVIT
Dominika Novak-Mlakar, Matej Bračko, Jožica Maučec Zakotnik, Marjeta Keršič-Svetel, Tanja Metličar, 2013, strokovni članek

Povzetek: Po podatkih Registra raka se incidenca raka na debelem črevesu in danki v Sloveniji od leta 1961 povečuje. Največ primerov bolezni se odkrije, ko je ta v napredovali obliki. V obdobju 2005 - 2009 je bil rak na debelem črevesu odkrit v lokalno omejeni obliki le v 12,3 % in rak danke le v 14,9 %. Posledice se kažejo kot visoka stopnja umrljivosti, slaba kakovost življenja bolnikov in visoki stroški zdravljenja. V skladu s priporočili Evropskega sveta in Evropskimi smernicami za zagotavljanje kakovosti v presejanju za raka na debelem črevesu in danki se je v Sloveniji leta 2009 vzpostavil Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki – Program Svit. Pozitivni učinki programa so se pokazali že po izvedbi prvega presejalnega kroga.
Ključne besede: rak (medicina), program SVIT, danka, črevesje, diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2958; Prenosov: 875
.pdf Celotno besedilo (355,97 KB)

129.
Uvodnik
Rastko Golouh, Matej Bračko, 2001, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2752; Prenosov: 704
.pdf Celotno besedilo (79,99 KB)

130.
Progresivna multifokalna levkoencefalopatija po rituksimabu pri bolniku z recidivnim limfomom plaščnih celic v popolni remisiji
Tanja Roš-Opaškar, Matej Horvat, Mara Popović, Barbara Jezeršek Novaković, 2012, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Progresivna multifokalna levkoencefalopatija (PML) je redko in običajno smrtno demielinizacijsko obolenje možganov, ki se razvije skoraj izključno pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo in je posledica reaktivacije latentne okužbe s polioma virusom JC. V zadnjih letih so opisani tudi primeri PML po zdravljenju z rituksimabom. Predstavljamo naš prvi potrjeni primer PML pri 55-letnem HIV-negativnem bolniku z recidivnim limfomom plaščnih celic, pri katerem smo raka uspešno zdravili s kemoterapijo in rituksimabom ter z avtologno presaditvijo perifernih krvotvornih matičnih celic (PKMC). S primerom želimo opozoriti na pomembnost PML v diferencialni diagnozi pri bolnikih z napredujočo nevrološko simptomatiko in imunsko pomanjkljivostjo po zdravljenju limfoma z rituksimabom ter pomembnost zgodnjega prepoznavanja te bolezni z dokazom JC-virusne okužbe v likvorju ali v vzorcu stereotaktične biopsije možganov.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3411; Prenosov: 843
.pdf Celotno besedilo (765,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh