Digital repository of Slovenian research organisations

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:Spomin in pozaba v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni : primer taborišča Borovnica v Sloveniji
Authors:ID Lampe, Urška (Author)
Files:.pdf PDF - Presentation file, download (2,14 MB)
MD5: 40441B6022ACEE639EA75411A9482D65
 
URL URL - Source URL, visit https://zdjp.si/wp-content/uploads/2021/12/AH_29-2021-1_LAMPE.pdf
 
Language:Slovenian
Typology:1.01 - Original Scientific Article
Organization:Logo IRRIS - Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment
Abstract:Prispevek obravnava spomin in pozabo na taborišče Borovnica v Sloveniji, v katerem so bili po koncu druge svetovne vojne zajeti italijanski ujetniki, v glavnem tisti, ki so bili aretirani v Julijski krajini ob koncu vojne maja 1945. Spominska naracija na taborišče je postavljena v širši jugoslovanski in evropski kontekst kulture spominjanja ter obravnavana v daljšem časovnem obdobju (od leta 1945 pa vse do danes). Tekom raziskave smo ugotovili, da se je že v času delovanja taborišča nad domačini vzpostavil režim strahu, zato v letih in desetletjih po vojni domačini o taborišču in dogajanju v njem niso govorili. Kljub družbeno-političnim spremembam po letu 1991 in okoliščinam, ki so omogočile odpiranje problematičnih vprašanj in spominov iz časa druge svetovne vojne, se o taborišču tudi tedaj ni pričelo govoriti. Na podlagi obravnavanega primera ugotavljamo, da prekinitev kolektivne amnezije ni enostranski proces. Poleg temu naklonjenih družbeno-političnih okoliščin se morata želja in potreba po prekinitvi molka pojaviti znotraj skupnosti, ki je bila prisiljena v pozabo. Danes je spomin na taborišče postal integralni del lokalnega kolektivnega spomina, kljub temu, da nekateri še vedno neradi govorijo o tem obdobju.
Keywords:kolektivni spomin, pozaba, kultura spominjanja, druga svetovna vojna, svetovna vojna 1939-1945, italijanski ujetniki, taborišče Borovnica, Jugoslavija, Slovenija
Publication status:Published
Publication version:Version of Record
Publication date:31.03.2021
Year of publishing:2021
Number of pages:135-158
Numbering:29, 1
PID:20.500.12556/DiRROS-25530 New window
UDC:94(497.4)
ISSN on article:1318-0185
DOI:10.19233/AH.2021.7 New window
COBISS.SI-ID:92505859 New window
Publication date in DiRROS:22.01.2026
Views:108
Downloads:50
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Record is a part of a journal

Title:Acta Histriae
Publisher:Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
Year of publishing:2021
ISSN:1318-0185

Document is financed by a project

Funder:EC - European Commission
Funding programme:H2020-MSCA
Project number:839474
Name:FAMILIES AND MEMORIES OF ITALIAN PRISONERS OF WAR IN YUGOSLAVIA AFTER WORLD WAR II
Acronym:IT-POW FAMILIES

Funder:ARRS - Slovenian Research Agency
Project number:Z6-9361
Name:Družine in spomini italijanskih vojnih ujetnikov v Sloveniji in Jugoslaviji po drugi svetovni vojni

Secondary language

Language:Italian
Title:Memoria e oblio in Jugoslavia dopo la Seconda guerra mondiale
Abstract:Questo saggio analizza la memoria e l’oblio del campo di Borovnica in Slovenia, dove dopo la fine della Seconda guerra mondiale furono detenuti i prigionieri italiani arrestati nella Venezia Giulia nel maggio 1945. La narrazione memoriale del campo viene inserita nel più ampio contesto della cultura della memoria in Jugoslavia e in Europa, e analizzata in un arco cronologico che va dal 1945 ad oggi. Nel corso della ricerca si è scoperto come un regime di paura si fosse instaurato fra la gente del posto già durante il funzionamento del campo, e conseguentemente, negli anni e nei decenni successivi, ci fosse reticenza a parlarne. La memoria del campo non è riemersa ne-anche dopo il 1991, allorché nuove circostanze socio-politiche hanno reso possibile l’emersione di aspetti problematici e ricordi del periodo del secondo dopoguerra. Nel caso in questione possiamo osservare che la fine dell’amnesia collettiva non è un processo unilaterale. Oltre alla presenza di circostanze socio-politiche favorevoli, il desiderio e la necessità di rompere il silenzio devono provenire dall’interno della comunità che è stata costretta all’oblio. Oggi il ricordo del campo è diventato parte integrante della memoria collettiva locale, anche se alcuni sono ancora riluttanti a parlare del periodo e degli eventi accaduti allora.
Keywords:memoria collettiva, oblio, memoria culturale, Seconda guerra monidiale, campo di Borovnica, Jugoslavija, Slovenia


Back