141. Les Banove hiše v Artičah kot zgodovinski arhivKatarina Čufar, Dušan Strgar, Maks Merela, Robert Brus, 2013, original scientific article Abstract: Opravili smo raziskave lesa in dendrokronološko datiranje brun iz zunanjih sten stare Banove hiše iz vasi Artiče pri Brežicah. Bruna so bila iz lesa različnih hrastov - gradna (Quercus petraea), doba (Quercus robur) in cera (Quercus cerris), domačega kostanja (Castanea sativa) in navadne smreke (Piceaabies). Z dendrokronološkim datiranjem smo bruna razvrstili v skupine z leti zadnje branike 1535 (2 bruni - cer in dob/graden), 1563-1592 (8 brun - 5 cer in 3 dob/graden), 1613-1720 (3 bruna - dob/graden), 1779-1792 (7 brun - 4 dob/graden in 3 kostanj) in Ž 1913 (10 brun smreke). Les različnih lesnih vrst in datumov poseka je bil premešan po celotnem ostenju, kar nakazuje, da je bila hiša večkrat predelana, pri predelavah pa so ponovno uporabili les iz iste hiše ali drugih objektov. Ugotovitve o starosti in vrsti lesa smo dopolnili s podatki iz gozdarskih virov, ki kažejo, da je vgrajeni les najverjetneje lokalnega izvora.
Keywords: identifikacija lesa, dendrokornologija, datiranje, stavbna dediščina, stavbni les, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4576; Downloads: 2239
 Full text (939,25 KB) |
142. Povezava med razkrojenostjo bukovine in globino prodora igle Pilodyn 6JMiha Humar, Nejc Thaler, 2013, original scientific article Abstract: Ocenjevanje razkrojenosti lesa zaradi delovanja gliv bele trohnobe je pomembno za pravilno ukrepanje pri sanaciji lesenih izdelkov, še posebno nosilnih lesenih konstrukcij. Pilodyn je splošno uporabno orodje za vrednotenje gostote lesa številnih komercialnih lesnih vrst, zato nas je zanimalo, ali je primeren tudi za oceno razkrojenosti lesa. Meritve z napravo Pilodyn so bile opravljene na bukovini, ki je bila za različna časovna obdobja izpostavljena glivam bele trohnobe (Trametes versicolor, Hypoxylon fragiforme in Pleurotus ostreatus) v skladu s standardom SIST EN 113. Rezultati kažejo, da med izgubo mase zaradi delovanja gliv razkrojevalk in globino prodora igle Pilodyn obstaja povezava.
Keywords: bela trohnoba, bukovina, Fagus sylvatica, razkrojenost, vrednotenje, mehanske lastnosti, les
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4633; Downloads: 2123
Full text (610,98 KB) |
143. Karakterizacija anatomske zgradbe in osnovnih fizikalnih lastnosti velenjskega ksilitaŽeljko Gorišek, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2012, original scientific article Abstract: Ksilit je litotip lignita, ki ga poznamo predvsem kot kurivo. Les, iz katerega je nastal, je v obdobju skoraj dveh milijonov let doživel drastične spremembe, struktura lesa pa je delno še prepoznavna. Ksilit po videzu pogosto spominja na lesne vrste s temno jedrovino. Opravili smo karakterizacijo ksilita z vidika anatomije lesa, iz katerega je nastal, raziskali njegovo ohranjenost in določili osnovne fizikalne značilnosti. Prepoznali smo osnovno tkivo iz traheid, enoredno in homocelularno trakovno tkivo, taksodioidne piknje v križnih poljih in obilico aksialnega parenhima z vključki. To nakazuje, da je ksilit nastal iz lesa golosemenk (iglavcev) iz družine Taxodiaceae (taksodijevke) ali Cupressaceae (cipresovke). Barvnometrično je ksilit v sistemu CIELab* primerljiv z jedrovino lesa ebenovine ali wengeja. Proučeni ksilit je imel gostoto v absolutno suhem stanju 1216 kg/m3, zaradi velikega volumenskega skrčka (v povprečju 28.2 %) paje bila srednja osnovna gostota samo 873 kg/m3. Celotni linearni skrčki so veliki, kar se kot posledica kaže v neugodnih kazalnikih dimenzijske stabilnosti (qT = 0.65 %/%, qR = 0.30 %/%). Nadpovprečno visoke so tudi ravnovesne vlažnosti ksilita v procesu desorpcije, sorpcijska kapaciteta v procesu adsorpcije pa je podobna kot pri lesnih vrstah z visoko gostoto. Sorpcijski model GAB se je izkazal kot primeren za izravnavo sorpcijskih podatkov.
Keywords: ksilit, anatomska zgradba, les, barva, gostota, sorpcija, krčenje, dimenzijska stabilnost
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4508; Downloads: 1911
Full text (867,20 KB) |
144. Določitev galne kisline, pirokatehola, floroglucinola, resorcinola in katehinas tankoplastno kromatografijoIda Poljanšek, Viljem Vek, Primož Oven, 2011, original scientific article Abstract: Preučevali smo primernost šestih različnih zmesi topil - razvijalcev za ločitev enostavnih fenolnih spojin, kot so galna kislina, pirokatehol, floroglucionol, resorcinol, in sorodno spojino katehin s pomočjo tankoplastne kromatografije. Kot najbolj primerna sistema topil za ločitev komponent na stacionarni fazi silikagela na aluminijasti foliji sta se izkazala kloroform -etilacetat - ocetna kislina (prostorninsko razmerje; 50 : 50 : 1) in toluen -acetonitril - mravljična kislina (prostorninsko razmerje; 70 : 30 : 1). Ločitev organskih spojin je bila učinkovitejša v sistemih topil, ki so imeli večji delež organskih topil. Spojine smo vizualizirali s pomočjo dveh reagentov, in sicer z železovim(III) kloridom in z vanilin-žveplovim reagentom.
Keywords: les, estraktivi, fenolne spojine, katehin, TLC
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4355; Downloads: 1957
Full text (199,25 KB) |
145. Vrednotenje življenjske dobe lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in bakeretanolaminskimi pripravki v tretjem razredu izpostavitveBoštjan Lesar, Miha Humar, 2010, original scientific article Abstract: V raziskavi smo preučevali življenjsko dobo lesa, izpostavljenega na prostem, v tretjem razredu izpostavitve, z dvoslojnim testom. V prvem delu raziskave smo naravnim razmeram izpostavili vzorce smrekovine, impregnirane z vodnimi emulzijami montana in polietilenskih voskov v kombinaciji z borovimi spojinami. V drugem delu testa pa smo testirali vzorce, zaščitene z baker-etanolaminskim pripravkom na vodni osnovi (Silvanolin) in posameznimi sestavinami tega pripravka. Za primerjavo smo izpostavili tudi nezaščitene vzorce smrekovine, macesnovine, bukovine in hrastovine. Skozi celotno obdobje izpostavitve smo spremljali klimatske podatke pod vzorci in na vremenski postaji. Rezultati kažejo, da impregnacija z emulzijami voskov in pripravki na osnovi bakra podaljšuje življenjsko dobo lesa, a je zaščita s pripravki na osnovi bakrovih spojin boljša. Odpornost lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in baker etanolaminskimi pripravki, je odvisna od koncentracije emulzije/ raztopine in kakovosti lesa. Na podlagi spremljanja vlažnosti in temperature lesa smo ugotovili, da se v lesu ustvarjajo ustreznejše vlažnostne razmere za razvoj gliv, kot bi sklepali iz meritev temperature in vlažnosti zraka.
Keywords: borove spojine, bakrove spojine, les, vlažnost lesa, naravna odpornost, napovedovanje življenjske dobe
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4490; Downloads: 1924
Full text (327,94 KB) |
146. Les jelke (Abies alba) kot material in tkivo drevesKatarina Čufar, Martin Zupančič, 2009, original scientific article Abstract: Predstavljen je pregled zgradbe, lastnosti in rabe lesa jelke (Abies alba Mill.), ki ima neobarvano jedrovino, srednjo gostoto, relativno dobre mehanske lastnosti in je uporaben za številne namene. Vrednost in uporabnost lesa zmanjšujejo predvsem slaba odpornost proti različnim škodljivcem ter pojav mokrega srca in kolesivosti. Lastnosti lesa in uporaba lesa jelke so podobne kot pri smreki (Picea abies Karst.). Jelovina ima prednost predvsem tam, kjer smola ni zaželena, kjer je zaželena odpornost na kisline in baze, ter za vodne konstrukcije. Na primeru dendrokronološko datiranega lesa iz arheoloških in zgodovinskih objektov v Sloveniji smo ugotovili, da so jelovino v preteklosti uporabljali pogosteje kot smrekovino. Dokaz za to so številne do 500 let stare konstrukcije in ostrešja zgodovinskih stavb. Na celičnem nivoju je les jelke sestavljen predvsem iz traheid in parenhimskih celic trakov. V zadnjih letih so bile v Sloveniji opravljene podrobnejše raziskave nastajanja lesa pri jelki, ki so pomembne za fiziologijo drevja in razumevanje lastnosti lesa kot materiala. Opravljenih je bilo tudi več raziskav sekundarnega floema, ki je ključnega pomena za preživetje dreves. Podajamo pregled in glavne ugotovitve teh raziskav.
Keywords: jelka, Abies alba, les, zgradba lesa, lastnosti lesa, smreka, Picea abies, dendrokronologija, nastanek lesa
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4552; Downloads: 1926
Full text (400,20 KB) |
147. Pretvorbeni faktorji za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu za SlovenijoMitja Piškur, 2009, original scientific article Abstract: Nacionalni podatki o zunanji trgovini z okroglim lesom so pomembni z vidika mednarodnega poročanja in so sestavni del analiz tokov lesa. Namena raziskave sta izračun objektivnih nacionalnih pretvorbenih faktorjev za preračun podatkov o masi v podatke o neto volumnu (neto m3) in oblikovanje predloga enotnih faktorjev za glavne drevesne vrste. Kot osnovne podatke smo uporabili uradne podatke SURS za leta 2003-2006. Izračunani enotni pretvorbeni faktorji za najbolj zastopane drevesne vrste so: 0,77 t/m3 za smreko in jelko; 0,98 t/m3 za bukev in 1,12 t/m3 za hrast. Mednarodni pretvorbeni faktorji (FAO) so za Slovenijo prenizki in dajejo previsoke uradne podatke o zunanji trgovini. Metoda izračuna pretvorbenih faktorjev za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu je univerzalna in ponovljiva. Predlagamo periodično preverjanje pretvorbenih faktorjev.
Keywords: pretvorbeni faktorji, okrogli les, statistika, zunanja trgovina, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4302; Downloads: 1930
Full text (732,54 KB) |
148. Primerjava standardnih postopkov izpiranja biocidnih učinkovin iz impregniranega lesaBoštjan Lesar, Polonca Kralj, Daniel Žlindra, Vesna Kancilija, Miha Humar, 2008, original scientific article Abstract: Izpiranje aktivnih učinkovin iz impregniranega lesa je eden izmed najpomembnejših kriterijev za presojanje uporabnosti zaščitnih pripravkov za zaščito lesa na prostem. V te namene uporabljamo več različnih standardnih in nestandardnih postopkov: SIST EN 84, SIST EN V 1250-2 in priporočilo OEC D. V sklopu te raziskave smo med seboj primerjali izpiranje bakrovih in borovih spojin iz lesa, zaščitenega s pripravki: (a) vodno raztopino bakrovega sulfata, (b) bakeretanolaminskim komercialnim pripravkom Silvanolin, (c) vodno raztopino borove kisline in (d) kombinacijo borove kisline in vodne emulzije voska montana. Globinsko impregnirane vzorce smo izpirali in določili delež izpranega Cu in B. Največji delež biocidov smo izprali iz lesa zmetodo SIST EN 84, najmanj pa z metodo OEC D. Kakorkoli, z vsemi testiranimi metodami smo prišli do istega vrstnega reda pripravkov glede na delež izpranih aktivnih učinkovin iz lesa.
Keywords: bakrove učinkovine, borove učinkovine, etanolamin, izpiranje, vosek montana, smrekovina, vezava v les
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4431; Downloads: 1925
Full text (309,64 KB) |
149. Dinamika ksilogeneze pri gradnu v letu 2007Jožica Gričar, 2008, original scientific article Abstract: S svetlobnim mikroskopom smo raziskali sezonsko dinamiko nastanka lesa pri gradnu (Quercus sessiliflora Salisb.) v rastni sezoni 2007. Konec marca so se delitve v kambiju že začele in število celic je naraslo na 10-11 slojev. Maksimalno celično produkcijo smo na ksilemski strani zabeležili v drugi polovici maja, ko smo ugotovili prek 100 ?m prirastka na teden. Kambijeva aktivnost se je zaključila do sredine avgusta in število celic je upadlo na 5-7 slojev. Oblikovanje sekundarne stene in lignifikacija v terminalnih celicah kasnega lesa pa sta potekala še nadaljnjih 4-5 tednov. Dinamika nastanka lesa pri gradnu se razlikuje od debelinske rasti iglavcev.
Keywords: Quercus sessiliflora, ksilogeneza, kambijeva aktivnost, traheja, rani les, kasni les
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4462; Downloads: 1930
Full text (552,63 KB) |
150. Adsorpcija baker-etanolaminskih zaščitnih pripravkov v lesMiha Humar, 2008, original scientific article Abstract: Baker-etanolaminski pripravki so trenutno ena izmed najpomembnejših skupin za zaščito lesa v tretjem in četrtem razredu izpostavitve. Kljub večletni komercialni uporabi celotni mehanizem vezave teh pripravkov v les še ni pojasnjen. Znano je, da se v les vežejo hitreje kot pripravki na osnovi bakra bakrovih in kromakromovih spojin. V literaturi pa še ni podatkov o tem, kdaj je ta reakcija končana in kateri dejavniki vplivajo nanjo. V prispevku je opisan vpliv časa impregnacije, lesne vrste (smrekovine in bukovine), temperature in koncentracije komercialnega baker-etanolaminskega zaščitnega pripravka Silvanolin na adsorpcijo bakra bakrovih spojin v lesne iveri. Vsebnost bakra v ivereh smo določali z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo(XRF). Ugotovili smo, da je adsorpcija bakrovih učinkovin v les,impregniran z baker-etanolaminskimi pripravki, hiter proces. V prvih šestih urah impregnacije se adsorbira med 60 in 80 % navzetega bakra v les. Z višjo koncentracijo pripravka narašča tudi adsorpcija bakrovih učinkovin v iveri. Impregnacija pri 50 °C močno izboljša adsorpcijo bakrovih učinkovin v les.
Keywords: amini, baker, Fagus sylvatica, Picea abies, vezava v les, zaščita lesa
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4153; Downloads: 1790
Full text (581,72 KB) |
