1. Neevropski podlubniki kot novo tveganje za slovenske gozdoveLuka Capuder, Maarten De Groot, Simon Zidar, Barbara Piškur, Tine Hauptman, 2026, professional article Keywords: podlubniki, karantenski škodljivi organizmi, gozdovi, pasti
Published in DiRROS: 12.06.2026; Views: 83; Downloads: 49
 Full text (1,89 MB)
This document has many files! More... |
2. Lesna zaloga drevesnih in grmovnih vrst glede na višinske pasove v Sloveniji : primerjalna analiza in razvojne značilnostiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Gal Kušar, Mitja Skudnik, Luka Krajnc, 2026, original scientific article Abstract: slovenski gozdovi spadajo med vrstno pestrejše, saj v njih raste kar 71 avtohtonih drevesnih vrst. navkljub veliki vrstni pestrosti slovenskih gozdov v lesni zalogi le teh s 60 % prevla-dujeta bukev (Fagus sylvatica) in navadna smreka (Picea abies). Lesna zaloga merskih dreves narašča z nadmorsko viši-no, tako ima zgornji višinski pas največjo lesno zalogo, in sicer 398 m3/ha. obratno od lesne zaloge merskih dreves in grmov se shannon-wienerjev indeks vrstne pestrosti z nadmorsko višino zmanjšuje. podobno je tudi pri shannon-wienerjevem indeksu vrstne pestrosti podmerskih dreves, s tem da je v ni-žinskem pasu nekoliko manjši. delež smreke v lesni zalogi merskih dreves se veča z nadmorsko višino. v nižinskem pasu (do 300 m) znaša 10,2 %, v najvišjem pa 49,4 %. bukev je v zadnjem obdobju postala najpogostejša drevesna vrsta v dele-žu lesne zaloge merskih in podmerskih drevesnih vrst, kar nakazuje tudi na prihodnje večanje lesne zaloge deleža mer-skih dreves bukve. v nižinskem in spodnjem višinskem pasu (nižjem od 700 m) je delež lesne zaloge podmerskih dreves: termofilnih listavcev – predvsem malega jesena (Fraxinus ornus), črnega gabra (Ostrya carpinifolia), tujerodne robinije (Robinia pseudoaccacia) in sencozdržnega belega gabra (Car-pinus betulus) precej večji od deleža lesne zaloge teh drevesnih vrst v lesni zalogi merskih dreves. v merski zalogi podmer-skih grmovnih vrst tako v celotni sloveniji kot tudi v vseh vi-šinskih pasovih prevladuje navadna leska (Corylus avellana), ta prav tako močno prevladuje v vseh višinskih pasovih – naj-večji delež ima v višinskem pasu od 700 do 1.000 m (91,3 %), najmanjšega pa v nižinskem pasu (61,9 %).
Keywords: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, gozdovi, višinski pasovi, raznolikost, drevesne vrste, grmovne vrste, lesna zaloga
Published in DiRROS: 04.06.2026; Views: 163; Downloads: 101
Full text (444,21 KB)
This document has many files! More... |
3. Predhodna analiza talnih lastnosti in mikrobnih kazalnikov v bukovih sestojih z različnim načinom gospodarjenja na območju KočevjaNataša Šibanc, Daniel Žlindra, Natalija Dovč, Tine Grebenc, Barbara Štupar, Veronika Končan, Saša Ogorevc, David Debevec, Marko Bajc, Hojka Kraigher, 2026, treatise, preliminary study, study Keywords: bukovi gozdovi, pragozdni rezervat, gospodarjenje z gozdovi, talni mikrobiom, rizosfera
Published in DiRROS: 03.06.2026; Views: 103; Downloads: 44
Full text (5,89 MB) |
4. Razvoj večkriterijske ocene porabe vode v gozdovih (pogodba št. 08/22-MČ z dne 4. 7. 2022) : končno poročiloMatjaž Čater, Erika Kozamernik, Urša Vilhar, 2022, treatise, preliminary study, study Keywords: hidrologija, večkriterijska ocena, gozdovi, poraba vode
Published in DiRROS: 28.05.2026; Views: 162; Downloads: 0
Full text (2,10 MB) |
5. Sektor LULUCF v Sloveniji: obračunavanje, skladnost in obeti do leta 2030 The LULUCF sector in Slovenia: accounting, compliance and outlook to 2030Boštjan Mali, 2026, professional article Abstract: Gozdna zemljišča so najpomembnejša kategorija sektorja LULUCF, saj prispevajo večino neto ponorov toplogrednih plinov. Obdobje 2014–2018 so zaznamovale naravne motnje, zaradi katerih je sektor prešel iz neto ponora v vir emisij, po letu 2018 pa podatki kažejo na postopno obnovitev ponorov. Povprečni letni ponor na gospodarjenih gozdnih zemljiščih je znašal nekaj manj kot –4.500 kt CO₂ ekv, medtem ko se ponori na pogozdenih zemljiščih in travinju zmanjšujejo. Obračunavanje v obdobju 2021–2025 poteka po specifičnih pravilih za posamezne kategorije zemljišč, ključni element je tehnični popravek referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi (FRL), ki zagotavlja usklajenost med projekcijami FRL in nacionalnimi ocenami. Popravek je potreben zaradi sprememb površine gozdov in uporabe različnih pretvorbenih faktorjev za drevesne vrste, obenem so na voljo še druge prilagodljivosti. Ocenjuje se, da sektor za obdobje 2021–2024 dosega višek ponorov in izpolnjuje zavezo o nepreseganju emisij. V obdobju 2026–2030 bo Slovenija poročala skladno z dopolnjeno Uredbo (EU) 2023/839, s ciljem doseči ponor –146 kt CO₂ ekv v letu 2030. Komisija lahko uporabi metodološke prilagoditve inventur za zagotavljanje konsistentnosti podatkov, pri čemer ostanejo cilji nespremenjeni. Na podlagi referenčnega scenarija EU in nacionalnih projekcij se pričakuje, da bo sektor LULUCF prispeval k neto ponorom tudi v prihodnje.
Keywords: LULUCF, neto ponori, gozdna zemljišča, tehnični popravek, FRL, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, emisije toplogrednih plinov
Published in DiRROS: 17.04.2026; Views: 254; Downloads: 116
Full text (293,63 KB) |
6. Smernice za delovanje gozdnega dialoga : ciljni raziskovalni program »Naša hrana, podeželje in naravni viri«Darja Stare, Nike Krajnc, 2025, final research report Keywords: zakonodaja, problemi, gospodarjenje z gozdovi, gospodarjenje z gozdovi, participacija, gozdni dialog
Published in DiRROS: 31.03.2026; Views: 237; Downloads: 101
Full text (308,13 KB) |
7. Smernice za gozdni genetski monitoring velikega jesena (Fraxinus excelsior L.)Marjana Westergren, Marko Bajc, Rok Damjanić, Barbara Fussi, Dalibor Ballian, Andrej Breznikar, Darius Kavaliauskas, Peter Železnik, Hojka Kraigher, 2020, not set Keywords: gozdovi, genetski monitoring, gozdna genetika, veliki jesen, Fraxinus excelsior L.
Published in DiRROS: 13.02.2026; Views: 495; Downloads: 129
 Link to file |
8. Smernice za gozdni genetski monitoring evropskega črnega topola (Populus nigra L.)Gregor Božič, Sandor Bordacs, Berthold Heinze, Marko Bajc, Filipos Aravanopoulos, Dalibor Ballian, Rok Damjanić, Barbara Fussi, Darius Kavaliauskas, Zvonimir Vujnović, Marjana Westergren, Hojka Kraigher, 2020, other monographs and other completed works Keywords: gozdovi, genetski monitoring, gozdna genetika, evropski črni topol, Populus nigra L.
Published in DiRROS: 13.02.2026; Views: 491; Downloads: 134
Link to file |
9. Smernice za gozdni genetski monitoring bele jelke (Abies alba MIll.) in Borisove jelke (Abies borisii-regis Mattf.)Darius Kavaliauskas, Barbara Fussi, Dalibor Ballian, Paraskevi Alizoti, Nikolaos Tourvas, Gregor Božič, Evangelos Barbas, Marjana Westergren, Marko Bajc, Rok Damjanić, Natalija Dovč, Filipos Aravanopoulos, Hojka Kraigher, 2020, other monographs and other completed works Keywords: gozdovi, genetski monitoring, gozdna genetika, bela jelka, Abies alba MIll., Borisova jelka, Abies borisii-regis Mattf.
Published in DiRROS: 13.02.2026; Views: 581; Downloads: 197
Link to file
This document has many files! More... |
10. Smernice za gozdni genetski monitoring doba (Quercus robur L.) in gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl,)Kristina Sever, Andrej Breznikar, Marko Bajc, Filipos Aravanopoulos, Rok Damjanić, Barbara Fussi, Darius Kavaliauskas, Marjana Westergren, Hojka Kraigher, 2020, other monographs and other completed works Keywords: gozdovi, genetski monitoring, gozdna genetika, dob, Quercus robur L., graden, Quercus petraea (Matt.) Liebl
Published in DiRROS: 13.02.2026; Views: 514; Downloads: 125
Link to file |
