2691. Vpliv glivnih in rastlinskih sekundarnih metabolitov na verižno reakcijo s polimerazo (PCR)Nejc Thaler, Marko Bajc, 2013, review article Abstract: Sekundarni metaboliti so organske spojine, ki jih najdemo pri glivah in rastlinah, kjer imajo vlogo obrambnih in signalnih molekul ali zagotavljajo druge selekcijske prednosti, niso pa neposredno vpleteni v rast, razvoj in razmnoževanje organizma. Pri delu s tehnikami DNA so pogosto ravno sekundarni metaboliti tisti, ki posredno ali neposredno vplivajo na uspešnost verižne reakcije s polimerazo (PCR) ali reverezno transkriptazo, in sicer tako, da otežujejo celično lizo, povzročajo razpad nukleinskih kislin ali neposredno ovirajo delovanje encima polimeraze pri pomnoževanju tarčne DNK. Glavna ovira pri aplikaciji tehnike PCR v rutinski diagnostiki je priprava visoko kvalitetne DNA brez inhibitorjev. Še posebej to velja pri izolaciji DNA iz lesnatih rastlin (Minafra in sod., 1992) in vzorcev tal (Tsai in Olson, 1991). Večina standardnih postopkov izolacije nukleinskih kislin ne odstrani rastlinskih polisaharidov in polifenolnih komponent, ki imajo lahko neposreden vpliv na pomnoževanje s PCR (Demeke in Adams, 1992). Poskusi za premostitev tovrstnih ovir vključujejo bolj dovršene metode za izolacijo nukleinskih kislin in PCR, ki vključujejo uporabo pospeševalcev PCR za odstranitev ali zmanjšanje vpliva inhibitorjev PCR. Ta pregled je osredotočen na pristope za odstranitev ali zmanjšanje vplivov rastlinskih in glivnih sekundarnih metabolitov iz vzorcev tal, različnih rastlinskih tkiv in razkrojenega lesa zaradi pomena tovrstnih raziskav za gozdarstvo in lesarstvo.
Keywords: sekundarni metaboliti, izolacija DNA, pomnoževanje DNA, verižna reakcija, polimeraza, PCR
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5017; Downloads: 2290
 Full text (685,41 KB) |
2692. Pregled odmevnosti člankov, objavljenih v reviji Zbornik gozdarstva in lesarstva v zbirkah Web of scienceMaja Peteh, 2013, other scientific articles Abstract: Prispevek prikazuje analizo citatov prispevkov iz revije Zbornik gozdarstva in lesarstva v zbirki Web of Science (WoS) skozi celotno obdobje izhajanja revije do vključno 2011, upoštevani so citati, pridobljeni do februarja 2013. Revija v zbirki ni indeksirana, zato je bila analiza usmerjena na citate člankov iz revije v tistih revijah, ki so indeksirane v zbirki. Z vidika vrednotenja raziskovalne uspešnosti in uredniške politike je bil namen ugotoviti odmevnost objav. V celotnem obdobju izhajanja revije od leta 1957 (od 1973 izhaja s tem naslovom, pred tem je dvakrat spremenila naslov) je do leta 2011, ki je še bilo zajeto, izšlo 738 prispevkov. V revijah, vključenih vzbirko WoS, je bilo citiranih 161 prispevkov (21,8 % vseh objavljenih), in sicer 267-krat. Citirana objava je bila povprečno citirana 1,7-krat. 34,6 % najdenih citatov je navedenih v člankih neslovenskih avtorjev. Citate najdemo pod 21 različnimi naslovi revije, kar kaže mnogo nedoslednosti. Citate člankov Zbornika gozdarstva in lesarstva najdemo v 76 revijah, ki so razvrščene v 32 različnih WoS-kategorij, od katerih je le ena tretjina zunaj področij gozdarstva (37,7 %), botanike (17,5 %) in okoljskih znanosti (10,4 %). Uvrstitev revije v zbirke, kot je WoS, bi skupaj z zagotavljanjem odprtega dostopa verjetno še izboljšalo mednarodno vidnost revije.
Keywords: citiranost, bibliometrija, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Web of science
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4738; Downloads: 2214
Full text (624,76 KB) |
2693. Rastlinstvo in deloma rastje soteske Zale v zgornjem porečju IškeMarko Accetto, 2013, original scientific article Abstract: Between 2005 and 2009 and especially in 2011 and 2012, we studied the flora and partly vegetation of the Zala Gorge (Dinaric phytogeographical region, research area 403.2 ha). We divided the area under discussion into 40 units. We recorded all present taxa in each of them during different seasons. The results of floristic observations are shown by units, altitudinal belts and stream banks. We tested both floristic and ecological similarities between units by mathematicalstatistical methods. After analysis of groups of phytosociologic, chorological and plant life forms, we tested their density statistically by altitudinal belts and stream banks. Altogether, we recorded 503 taxa, 122 (24 %) of which were observed for the first time. The particularities of the Zala Gorge's flora are three endemic taxa, the long-known endemic species Primula carniolica now listed in Annexes II and IV of the EU FFH Directive, rare endemic species Scabiosa hladnikiana and recently described stenoendemic taxon Heliosperma veselskyi subsp. iskense, numerous Alpine, southeast-Alpine-Illyrian, southeast-European and other protected and threatened taxa. The results of the floristic and partly vegetation investigations show unique floristic and vegetational diversity of the Zala Gorge, which is distinguished floristically and ecologically from the recently described Iški vintgar. The new described syntaxa are: Scabioso hladnikianae Caricetum sempervirentis, Valeriano saxatilis-Molinietum arundinaceae, Omphalodo-Fagetum aretosum maculatae, -luzuletosum luzuloidis, -mercurialetosum perennis with variants Festuca altissima, Hordelymus europaeus and Ctenidium molluscum, -homogynetosum sylvestris, -cardaminetosum pentaphylli with variants Fraxinus excelsior and Geranium nodosum, Ostryo carpinifoliae-Piceetum and Bazzanio-Abietetum huperzietosum selaginis.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4085; Downloads: 1734
Full text (3,80 MB) |
2694. Fenološke faze dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v SlovenijiUrša Vilhar, Mitja Skudnik, Primož Simončič, 2013, original scientific article Abstract: Preučevanje razvojnih faz gozdnega drevja v dolgem časovnem nizu je vse pomembnejše orodje za ugotavljanje medsebojne odvisnosti vremenskih spremenljivk in z njimi povezanih bioloških odzivov. V naši raziskavi smo analizirali nastop fenofaz prvih listov in iglic ter splošnega rumenenja listja za listavce na 11 ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v letih od 2004 do 2011. Obravnavali smo fenofaze za dob (Quercus robur L.) na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma; bukev (Fagus sylvatica L.) na ploskvah Lontovž pod Kumom, Temenjak na Vinski gori, Borovec v Kočevski Reki, Fondek v Trnovskem gozdu, Gorica v Loškem Potoku; smreko (Picea abies (L.) Karst.) na ploskvah Kladje na Pohorju in Krucmanove Konte na Pokljuki; rdeči bor (Pinus sylvestris L.) na ploskvi Brdo pri Kranju; črni bor (Pinus nigra Arnold) na ploskvi Gropajski Bori pri Sežani. V povprečju je fenofaza prvih iglic (BGS) smreke nastopila na 166 julijanski dan. Za rdeči bor je BGS nastopila na 128 julijanski dan, za črni bor pa 149. julijanski dan. Fenofaza prvih listov (BGS) je za bukev v povprečju nastopila na 128, za dob pa 117. julijanski dan. Splošno rumenenje listov (EGS) za bukevje v povprečju nastopilo na 297, za dob pa 308. julijanski dan. Dolžina vegetacijskega obdobja (LGS) doba je bila v povprečju 75 dni daljša kot za bukev. Ugotavljamo, da se je v obdobju od leta 2004 do 2011 nakazoval zgodnejši nastop fenofaze prvih iglic (BGS) smreke, rdečega bora ter črnega bora na vseh obravnavanih ploskvah. Zgodnejši nastop prvih listov (BGS) bukve in doba smo zaznali le na posameznih ploskvah, ne pa vseh. Kasnejši nastop splošnega rumenenja listov (EGS) za bukev smo zaznali le na dveh ploskvah (Borovec in Gorica), za dob pa smo ugotovili kasnejše pojavljanje EGS le na ploskvi Murska Šuma. Značilna je velika variabilnost dolžine vegetacijskega obdobja (LGS) za bukev in dob po letih. Daljšanje LGS za bukev je statistično značilno za tri ploskve (Fondek, Borovec in Gorica), za dob pa spremembe LGS v opazovanem obdobju niso bile statistično značilne.
Keywords: gozdovi, fenologija, monitoring, gozdni ekosistemi, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4798; Downloads: 2350
Full text (917,15 KB) |
2695. Multiple tree-ring parameters from Pinus nigra (Arnold) and their climate signalSimon Poljanšek, Tom Levanič, 2012, original scientific article Abstract: The first exploration of climate signal in tree-rings of Black pine (P. nigra Arnold), using minimum blue intensity method, is presented. Sampled trees were growing on site Kojnik (Slovenia). For resin extraction and scanning, 5 mm thick cores were prepared. Whole tree-ring widths were measured, as well as the width and density of early- and latewood. To remove age trend and influence of non-climatic factors, raw measurements were standardized using spline function. In density measurements, highly significant correlation values were calculated between May-June summed precipitation and earlywood density (r = 0.64, p<0.001), while maximum latewood density correlates the best with mean June-August temperature (r = 0.42, p<0.01). In width measurements, the highest correlation was calculated between tree-ring width and mean June-August temperature (r = -0.62, p<0.001).
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4392; Downloads: 2271
Full text (951,14 KB) |
2696. Karakterizacija anatomske zgradbe in osnovnih fizikalnih lastnosti velenjskega ksilitaŽeljko Gorišek, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2012, original scientific article Abstract: Ksilit je litotip lignita, ki ga poznamo predvsem kot kurivo. Les, iz katerega je nastal, je v obdobju skoraj dveh milijonov let doživel drastične spremembe, struktura lesa pa je delno še prepoznavna. Ksilit po videzu pogosto spominja na lesne vrste s temno jedrovino. Opravili smo karakterizacijo ksilita z vidika anatomije lesa, iz katerega je nastal, raziskali njegovo ohranjenost in določili osnovne fizikalne značilnosti. Prepoznali smo osnovno tkivo iz traheid, enoredno in homocelularno trakovno tkivo, taksodioidne piknje v križnih poljih in obilico aksialnega parenhima z vključki. To nakazuje, da je ksilit nastal iz lesa golosemenk (iglavcev) iz družine Taxodiaceae (taksodijevke) ali Cupressaceae (cipresovke). Barvnometrično je ksilit v sistemu CIELab* primerljiv z jedrovino lesa ebenovine ali wengeja. Proučeni ksilit je imel gostoto v absolutno suhem stanju 1216 kg/m3, zaradi velikega volumenskega skrčka (v povprečju 28.2 %) paje bila srednja osnovna gostota samo 873 kg/m3. Celotni linearni skrčki so veliki, kar se kot posledica kaže v neugodnih kazalnikih dimenzijske stabilnosti (qT = 0.65 %/%, qR = 0.30 %/%). Nadpovprečno visoke so tudi ravnovesne vlažnosti ksilita v procesu desorpcije, sorpcijska kapaciteta v procesu adsorpcije pa je podobna kot pri lesnih vrstah z visoko gostoto. Sorpcijski model GAB se je izkazal kot primeren za izravnavo sorpcijskih podatkov.
Keywords: ksilit, anatomska zgradba, les, barva, gostota, sorpcija, krčenje, dimenzijska stabilnost
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4542; Downloads: 1915
Full text (867,20 KB) |
2697. Landscape changes in the Pivka area, SloveniaJanez Pirnat, Andrej Kobler, 2012, original scientific article Abstract: Spontaneous afforestation is one of the biosystemic landscape change processes affecting landscape functioning. The process of overgrowing is highly dynamic, and the temporal dimension of changes in landscape structure can be of key importance for evaluating habitat suitability. A detailed study was carried out in the area of 19.52 km2 within the Pivka municipality, where land use is a mixture of traditional farmland, forests, and extended areas of abandoned former farmland with natural re-growth. In addition, this area is highly important for two bird species: the Barred Warbler (Sylvia nisoria) and the Red-backed Shrike (Lanius collurio). Both species are sensitive to forest spreading and prefer a mixture of extensive meadows with shrubs and hedgerows as their most suitable habitat. Digital BW orthophotos from the 1975 - 2000 period and colour digital orthophotos from 2009 have be enused for on screen digitizing of the EUNIS habitat classes. Indicators of landscape changes were derived from temporal based difference in the landscape structure (different structural indicators based on patch size, shape, distances and patch dynamics). All the details obtained were evaluated based on Earth observation data and GIS supported methods. The most valuable parts of the area for both species are, from a biodiversity point of view, the core forest areas and mixture of meadows with shrubs and hedgerows.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4312; Downloads: 1885
Full text (1,11 MB) |
2698. Lesna biomasa iz zunajgozdnih nasadov hitrorastočih vrstTina Jemec, Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2012, original scientific article Keywords: lesna biomasa, hitrorastoče drevesne vrste, energetski viri, kloni, produkcija biomase, hitrorastoči nasadi, lesni sekanci
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4448; Downloads: 1942
Full text (483,56 KB) |
2699. |
2700. |
