2691. Karakterizacija anatomske zgradbe in osnovnih fizikalnih lastnosti velenjskega ksilitaŽeljko Gorišek, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2012, original scientific article Abstract: Ksilit je litotip lignita, ki ga poznamo predvsem kot kurivo. Les, iz katerega je nastal, je v obdobju skoraj dveh milijonov let doživel drastične spremembe, struktura lesa pa je delno še prepoznavna. Ksilit po videzu pogosto spominja na lesne vrste s temno jedrovino. Opravili smo karakterizacijo ksilita z vidika anatomije lesa, iz katerega je nastal, raziskali njegovo ohranjenost in določili osnovne fizikalne značilnosti. Prepoznali smo osnovno tkivo iz traheid, enoredno in homocelularno trakovno tkivo, taksodioidne piknje v križnih poljih in obilico aksialnega parenhima z vključki. To nakazuje, da je ksilit nastal iz lesa golosemenk (iglavcev) iz družine Taxodiaceae (taksodijevke) ali Cupressaceae (cipresovke). Barvnometrično je ksilit v sistemu CIELab* primerljiv z jedrovino lesa ebenovine ali wengeja. Proučeni ksilit je imel gostoto v absolutno suhem stanju 1216 kg/m3, zaradi velikega volumenskega skrčka (v povprečju 28.2 %) paje bila srednja osnovna gostota samo 873 kg/m3. Celotni linearni skrčki so veliki, kar se kot posledica kaže v neugodnih kazalnikih dimenzijske stabilnosti (qT = 0.65 %/%, qR = 0.30 %/%). Nadpovprečno visoke so tudi ravnovesne vlažnosti ksilita v procesu desorpcije, sorpcijska kapaciteta v procesu adsorpcije pa je podobna kot pri lesnih vrstah z visoko gostoto. Sorpcijski model GAB se je izkazal kot primeren za izravnavo sorpcijskih podatkov. Keywords: ksilit, anatomska zgradba, les, barva, gostota, sorpcija, krčenje, dimenzijska stabilnost Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4520; Downloads: 1913 Full text (867,20 KB) |
2692. Landscape changes in the Pivka area, SloveniaJanez Pirnat, Andrej Kobler, 2012, original scientific article Abstract: Spontaneous afforestation is one of the biosystemic landscape change processes affecting landscape functioning. The process of overgrowing is highly dynamic, and the temporal dimension of changes in landscape structure can be of key importance for evaluating habitat suitability. A detailed study was carried out in the area of 19.52 km2 within the Pivka municipality, where land use is a mixture of traditional farmland, forests, and extended areas of abandoned former farmland with natural re-growth. In addition, this area is highly important for two bird species: the Barred Warbler (Sylvia nisoria) and the Red-backed Shrike (Lanius collurio). Both species are sensitive to forest spreading and prefer a mixture of extensive meadows with shrubs and hedgerows as their most suitable habitat. Digital BW orthophotos from the 1975 - 2000 period and colour digital orthophotos from 2009 have be enused for on screen digitizing of the EUNIS habitat classes. Indicators of landscape changes were derived from temporal based difference in the landscape structure (different structural indicators based on patch size, shape, distances and patch dynamics). All the details obtained were evaluated based on Earth observation data and GIS supported methods. The most valuable parts of the area for both species are, from a biodiversity point of view, the core forest areas and mixture of meadows with shrubs and hedgerows. Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4297; Downloads: 1882 Full text (1,11 MB) |
2693. Lesna biomasa iz zunajgozdnih nasadov hitrorastočih vrstTina Jemec, Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2012, original scientific article Keywords: lesna biomasa, hitrorastoče drevesne vrste, energetski viri, kloni, produkcija biomase, hitrorastoči nasadi, lesni sekanci Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4416; Downloads: 1939 Full text (483,56 KB) |
2694. |
2695. |
2696. Ocenjevanje natančnosti deblovnic in volumenskih funkcijDavid Hladnik, Milan Kobal, 2012, original scientific article Abstract: Primerjali smo postopke za ocenjevanje volumna debeljadi jelke na podlagi Huberjevega, Smalianovega in Newtonovega obrazca. Podatke za primerjavo smo dobili z interpolacijo kubičnih zlepkov na podlagi merjenja posekanih dreves. Newtonov in Huberjev postopek sta bila najnatančnejša pri ocenjevanju volumnovstarih jelk (starost do 200 let, povprečni premer 59 cm). Na podlagi izračunanih volumnov smo ocenjevali volumne stoječih dreves v sklopu gozdne inventure. Slovenske Čoklove tarife (1959) so se kljub svoji preprosti zasnovi izkazale s sprejemljivo natančnostjo (povprečno odstopanje v odstotkih od povprečnega volumna < 1 %, R2=0.87). Delež pojasnjene variabilnosti volumnov dreves se je povečal za 5 % pri dvovhodnih deblovnicah in za 11 % pri triparametrskih volumenskih funkcijah. Keywords: volumen debeljadi, tarife, volumenske funkcije, jelka, Abies alba Mill. Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4355; Downloads: 1868 Full text (882,11 KB) |
2697. Iskanje dokumentov za področje lesarstva s pomočjo vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) v vzajemni bazi podatkov COBIB.SITomaž Bartol, Jan Stržinar, 2011, original scientific article Abstract: V članku obravnavamo določanje vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) dokumentom s področja lesarstva v slovenski Vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov Cobib.si, možnosti iskanja z vrstilci in povezavo vrstilcev z izbranimi predmetnimi oznakami. Identificirali smo najpomembnejše vrstilce za lesarstvo in sorodne vsebine. Z rabo predpon DC= (Comarc podpolje 675a) in UC= (Comarc podpolje 675c) ukaznega iskanja smo ocenili pogostnost rabe posameznih vrstilcev. Preverjali smo sopojavnost skupin vrstilcev, povezavo s tipologijo raziskovalcev ter slovenskim jezikom. Pri izbranih vrstilcih smo ocenili prekrivanje vrstilcev in predmetnih oznak, ki zajemajo pojem lesa oz. lesarstva. Testirali smo zasnovo najustreznejše iskalne sintakse. Katalogizatorji izpolnjujejo podpolji 675a in 675c po različnih načelih. Vrstilci v polju 675c se določajo na temelju normiranega šifranta, ki problematiko opiše le na širši vsebinski ravni in je manj primeren za določanje ožje vsebine z vidika lesa. Vrstilci iz dveh skupin (630*8*ter 674*) se dokumentom določajo najpogosteje, zajemata pa jih obe podpolji, vendar se vrstilci iz skupine 630*8* prirejajo podpolju 675c redko, vrstilci iz skupine 674* pa dokaj pogosto. Pri istem dokumentu se v obe podpolji pogosto prirejajo vrstilci iz različnih širših skupin, zato je treba za optimalni iskalni odziv uporabiti unijo obeh podpolj. Nadaljnja analiza prekrivanja vrstilcev s predmetnimi oznakami na primeru vrstilcev 674* oz. 630*8* in izpeljankah iz korena les- je pokazala, da pomemben odstotek (35 % oz. 34 %) dokumentov ne vsebuje predmetnih oznak, izpeljanih iz korena les. Keywords: vrstilci UDK, UDK, predmetne oznake, iskalna sintaksa, iskalni odziv, natančnost, baze podatkov, COBIB.SI Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4568; Downloads: 1921 Full text (939,31 KB) |
2698. |
2699. |
2700. Zanesljivost makroskopskega (okularnega) ocenjevanja starosti jelenjadi (Cervus elaphus L.) v Sloveniji : preizkus s štetjem letnih prirastnih plasti zobnega cementaBoštjan Pokorny, Klemen Jerina, Ida Jelenko Turinek, 2012, original scientific article Keywords: navadni jelen, Cervus elaphus L., ocenjevanje starosti, obraba zob, spodnja čeljustnica, plasti zobnega cementa Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4858; Downloads: 2032 Full text (561,29 KB) |