1. Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov EvropePolona Zakrajšek, Miha Varga, 2025, professional article Abstract: Starodavni in prvobitni bukovi gozdovi na Unescovem seznamu svetovne dediščine predstavljajo najkompleksnejše serijsko in transnacionalno območje, ki obsega 93 enot v 51 zavarovanih območjih v 18 evropskih državah. Zaščita temelji na ohranjenih ekoloških in bioloških procesih, povezanih z razvojem ekosistemov, kot so sukcesija, dolgoročna dinamika in referenčna stanja gozdov brez človekovega vpliva. Upravljanje zahteva usklajeno sodelovanje držav pogodbenic s skupnimi cilji varstva, raziskovanja ter trajnostnega upravljanja dediščine. V Sloveniji sta vključeni enoti Krokar in Snežnik.
Keywords: svetovna naravna dediščina, bukovi gozdovi, varstvo okolja, zavarovana območja, transnacionalno upravljanje, UNESCO, Krokar (pragozd), Snežnik
Published in DiRROS: 06.07.2026; Views: 199; Downloads: 177
 Full text (523,75 KB)
This document has many files! More... |
2. Izzivi in ukrepi zavarovanih območij na področju mobilnosti v SlovenijiMaruša Goluža, Matej Gabrovec, Aleš Smrekar, Jernej Tiran, 2025, professional article Abstract: Zavarovana območja v Sloveniji so vse bolj obremenjena s prometom, ki ogroža naravne vrednote in slabša kakovost življenja prebivalcev. Celovitega pregleda izzivov in ukrepov zavarovanih območij na področju mobilnosti še ni bilo narejenega. Pregled upravljavskih načrtov in rezultati spletne ankete z deležniki kažejo, da zavarovana območja številnih izzivov ne morejo razreševati sama, ampak je nujno sodelovanje občin, upravljavcev in pristojnih državnih institucij. Prispevek ponuja konceptualni in praktični okvir za trajnostno upravljanje prometa na zavarovanih območjih.
Keywords: prometna dostopnost, trajnostna mobilnost, javni potniški promet, trajnostni turizem, zavarovana območja, upravljanje, Slovenija
Published in DiRROS: 06.07.2026; Views: 217; Downloads: 148
Full text (425,39 KB)
This document has many files! More... |
3. Učinkovitost varovanja narave na Ljubljanskem barjuAjda Miklavčič, 2025, professional article Abstract: Ljubljansko barje je edinstveno naravno okolje v osrednji Sloveniji z visoko biotsko raznolikostjo. Članek se osredotoča na učinkovitost varovanja tamkajšnjih zavarovanih območij. Poleg naravno- in družbenogeografskega opisa so predstavljene tudi metode dela in terensko vrednotenje, ki je temeljilo na lokacijskih kriterijih, kriterijih stanja narave ter urejenosti in rabi tal. Rezultati kažejo, da so naravni rezervati na Ljubljanskem barju v povprečju bolje varovani kot naravni spomeniki. Članek sklene predstavitev dobrih praks in možnosti za nadaljnji trajnostni razvoj območja.
Keywords: Ljubljansko barje, mokrišča, varstvo okolja, zavarovana območja
Published in DiRROS: 06.07.2026; Views: 244; Downloads: 143
Full text (520,61 KB)
This document has many files! More... |
4. Regijski park Pohorje : novo slovensko zavarovano območje s posebnim modelom upravljanjaPeter Zajc, Andrej Grmovšek, Andreja Senegačnik, Mojca Bedjanič, 2025, professional article Abstract: Pohorje je prepoznano kot naravovarstveno pomembno območje na državni in evropski ravni. Hkrati je privlačno območje za preživljanje prostega časa. Je prostor številnih, tudi nasprotujočih interesov in konfliktov. Leta 2024 je bil manjši del Pohorja zavarovan kot regijski park, ki so ga ustanovile država in šest občin. Za upravljanje je bil oblikovan model, ki nekoliko odstopa od ustaljenih praks v Sloveniji.
Keywords: Pohorje, regijski parki, naravna dediščina, zavarovana območja
Published in DiRROS: 06.07.2026; Views: 220; Downloads: 142
Full text (510,83 KB)
This document has many files! More... |
5. Ohranjanje narave v kmetijski praksi – ovira, nuja ali priložnost?Mateja Slovenc Grasselli, Ana Novak, Tanja Šumrada, 2025, original scientific article Abstract: Prispevek analizira predstave kmetov s Krasa in Ljubljanskega barja o »dobrem kmetu« in »dobri krajini« z namenom boljšega razumevanja njihovega odnosa do varstva narave v kmetijstvu. Sogovorniki so visoko vrednotili naravno in kulturno dediščino prostora, ki se ohranja predvsem z ekstenzivnimi praksami, a je za večino ideal predstavljalo intenzivno kmetijstvo. Sebe so prepoznavali kot skrbnike narave, vendar bolj v kontekstu ohranjanja narave, primerne za dolgoročno in ekonomsko uspešno kmetijsko pridelavo, redkeje pa za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst.
Keywords: zavarovana območja, Kras, Ljubljansko barje, kmetijska krajina, kmetijstvo, kulturna dediščina, naravna dediščina, identiteta, ohranjanje biotske pestrosti
Published in DiRROS: 17.03.2026; Views: 412; Downloads: 168
Full text (537,23 KB) |
6. Priročnik za aplikacijo enovitega modela upravljanja ekosistemovAnže Japelj, Andreja Ferreira, Pia Höfferle, Anže Martin Pintar, Andrej Kobler, Katja Kavčič Sonnenschein, 2024, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: priročniki, enoviti model upravljanja, ekosistem, ekosistemske storitve, zavarovana območja, deležnik, projekt ZAGON
Published in DiRROS: 08.11.2024; Views: 1067; Downloads: 410
Full text (481,31 KB) |
7. Raziskave ribjih združb v akvatoriju Krajinskega parka Strunjan : zaključno poročilo 2015Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Jernej Uhan, Tihomir Makovec, Domen Trkov, final research report Abstract: Javni zavod Krajinski park Strunjan (v nadaljevanju KPS) je v okviru projekta Sustainable management of artisanal fisheries in the Strunjan Nature Reserve načrtoval projektne aktivnosti, ki jih je zaupal v izvedbo strokovnjakom iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Te aktivnosti so:
a) priprava srečanja s profesionalnimi ribiči, ki sodelujejo pri projektu in seznanitev z ribjo biodiverziteto na območju KPS,
b) predstavitev izsledkov primerjalne študije skupnosti ribičev, ki sodelujejo na projektu ter izvedencem ribiške stroke in
c) predstavitev izsledkov primerjalne študije na znanstvenih in strokovnih srečanjih.
d) analiza ribjega ulova, pridobljenega z načrtnim izlovom v akvatoriju KPS in pred njim, primerjava dobljenih podatkov s podatki opazovalnih cenzusev z namenom ugotavljanja rezidenčnosti posameznih vrst,
e) izvajanje opazovalnega cenzusa za popisovanje obrežne ribje favne in opredelitev gostote ribjih vrst v danem okolju (popis obrežne ribje favne in pridobitev naslednjih podatkov. Seznam vrst, gostoto vrst, podatke o življenjskem okolju določenih vrst,
f) Dopolnitev seznama ribjih vrst znotraj zavarovanega območja in v neposredni bližini s primerjavo podatkov o rezidentnih, tranzicijskih, rednih in naključnih vrstah.
Pričujoče poročilo obravnava vse zgoraj navedene točke, razen točk a, b in c, ki se nanašajo na predavanja za ribiče v smislu popisovanja ribje združbe v akvatoriju KPS predstavitve rezultatov ribičem in izvedencem.
Keywords: ekologija, morje, habitatni tipi, biocenoze, ribe, ribolov, Krajinski park Strunjan, paralelni transekti, ribištvo, vertikalni transekti, obalno morje, zavarovana morska območja, biodiverziteta
Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 1847; Downloads: 1394
Full text (12,73 MB)
This document has many files! More... |
8. Prepelica (Coturnix coturnix), kobiličar (Locustella naevia), bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) na Ljubljanskem barjuDavorin Tome, Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2015, treatise, preliminary study, study Abstract: V okviru projekta Ljudje za barje, ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju (LJUBA), Program Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 in Program finančnega mehanizma EGP 2009-2014 smo v letu 2015 za naročnika Zavod republike Slovenije za varstvo narave kvantitativno popisali (izhodiščni monitoring) prepelico (Coturnix coturnix), kobiličarja (Locustella naevia) in bičjo trstnico (Acrocephalus schoenobaenus) na območju Ljubljanskega barja. Terensko delo je potekalo po metodi, ki nam je omogočila neposredno primerjavo rezultatov s podatki dobljenimi pred 20 leti v obdobju 1989 do 1996. Na izbrani površini 67 kvadratov smo prešteli 39 kličočih samcev prepelice, kar je za 87% manj kakor na primerljivi površini pred 20 leti. Vrsto smo odkrili na 23 kvadratih, kar je za 57% manj kakor pred 20 leti. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat štetja ocenjujemo, da se je velikost in razširjenost populacije prepelice v zadnjih 20 letih zmanjšala za več kakor za polovico. Vrsta je na Ljubljanskem barju zelo ogrožena in lahko v kratkem izgine kot gnezdilka. Na izbrani površini 67 kvadratov smo prešteli 31 pojočih kobiličarjev, kar je za 31% manj kakor na primerljivi površini pred 20 leti. Vrsto smo odkrili na 16 kvadratih, kar je za 16% manj kakor pred 20 leti. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat štetja ocenjujemo, da se velikost populacije kobiličarja v zadnjih 20 letih verjetno ni spremenila, nekoliko se je spremenilo območje njegovega pojavljanja. Kljub temu, zaradi relativno majhne površine kjer se pojavlja, ocenjujemo, da je kobiličar na Ljubljanskem barju ogrožena vrsta. Na izbrani površini 67 kvadratov smo prešteli 52 pojočih bičjih trstnic, kar je za 8% več kakor na primerljivi površini pred 20 leti. Vrsto smo odkrili na 20 kvadratih, kar je za 18% več kakor pred 20 leti. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat štetja ocenjujemo, da se velikost populacije bičje trstnice v zadnjih 20 letih verjetno ni spremenila, nekoliko se je spremenilo območje njenega pojavljanja. Kljub temu, zaradi relativno majhne površine kjer se pojavlja, ocenjujemo, da je bičja trstnica na Ljubljanskem barju ogrožena vrsta. Največja vokalna aktivnost prepelic je bila zvečer, le malo manjša zgodaj zjutraj. Po sedmi uri zjutraj je aktivnost opazno manjša in lahko vpliva na rezultate monitoringa. Prepelice so pogosto spreminjale položaj od koder pojejo, kar ima prav tako lahko vpliv na rezultate monitoringa. Za bolj natančen nadzor populacij vseh treh vrst predlagamo, da se obstoječi monitoring ptic kmetijske krajine na območju Ljubljanskega barja razširi z desetimi transekti. Metoda popisovanja in obdelave podatkov v obstoječem monitoringu sta ustrezni za kobiličarja in bičjo trstnico, za prepelico predlagamo nekaj sprememb.
Keywords: ptice, zavarovana območja, varstvo narave
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 1203; Downloads: 2826
Full text (3,06 MB)
This document has many files! More... |
9. |
10. |
