61. |
62. |
63. Sedanje stanje gozdnih cest kot rezultat preteklega gospodarjenjaBoštjan Hribernik, Igor Potočnik, 2006, original scientific article Abstract: Gozdne ceste so namenjene zlasti gospodarjenju z gozdom, in prav temu je prilagojeno načrtovanje njihove rabe in vzdrževanja. Naraščanje pomena negozdarskih rab gozdnih cest vodi k višanju standarda vzdrževanja in posledično k trajnemu pomanjkanju sredstev. Višji stroški vzdrževanja nastajajo tudi zaradi pretekle graditve gozdnih cest, ki je na račun hitrega odpiranja kmetij in zaselkov zanemarjala kakovost graditve. V strukturi stroškov vzdrževalnih del zato redno nastopajo stroški ukrepov, ki predstavljajo dokončanje graditve. Rezultat pretekle gradnje, rabe in vzdrževanja je sedanje stanje gozdnih cest, ki je bilo ugotovljeno s popisom poškodb na vzorčnih hektometrskih odsekih. Poleg poškodb spodnjega in zgornjega ustroja ceste zbuja pozornost nizka stopnja dograjenosti sistema odvodnjavanja.
Keywords: gozdne ceste, raba gozdnih cest, vzdrževanje gozdnih cest
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4296; Downloads: 1897
 Full text (3,79 MB) |
64. Vrstna sestava ektomikoriznih talnih združb bukovih sestojev različno onesnaženih gozdnih ploskevSamar Al Sayegh-Petkovšek, 2005, original scientific article Abstract: V talnih vzorcih različno onesnaženih ploskev v bukovih sestojih smo analizirali talno združbo ektomikoriznih gliv. V obdobju od 1998 do 2001 smo zmikobioindikacijsko metodo določali tipe ektomikorize v standardnem volumnu tal različno onesnaženih ploskev. Gozdne raziskovalne ploskve so bile izbrane v bližini termoenergetskih objektov (onesnaženo območje: Zavodnje - Prednji vrh in Zasavje - Dobovec) in v okolici Kočevske Reke (referenčno, neonesnaženoobmočje: Preža in Moravške gredice). Identificirali smo 88 različnih tipov ektomikorize iz skupnega števila 95.044 kratkih korenin. 48 tipov smo določili do vrste, 18 do rodu, za preostalih 22 pa nismo našli ustreznega opisa. Domnevamo, da precejšnje število sodi še k neopisanim tipom ektomikorize; večino slednjih (31 opisov) predstavljamo s kratkimi opisi v članku. Med posameznimi območji smo evidentirali razlike v vrstni sestavi tipov ektomikorize. Iz identificiranih tipov smo izločili dominantne in pogoste vrste, med katerimi so morda ključne vrste ektomikoriznih talnih združb bukovih sestojev.
Keywords: tipi ektomikorize, Fagus sylvatica L, gozdne raziskovalne ploskve, indeksi biodiverzitete
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4170; Downloads: 1856
Full text (10,14 MB) |
65. Raznovrstnost tipov ektomikorize v bukovih sestojih različno onesnaženih gozdnih ploskevSamar Al Sayegh-Petkovšek, 2004, original scientific article Abstract: V obdobju od 1998 do 2001 smo z mikobioindikacijsko metodo analizirali tipe ektomikorize in določili njihovo raznovrstnost v standardnih volumnih tal različno onesnaženih gozdnih raziskovalnih ploskev bukovih sestojev. Gozdne raziskovalne ploskve so bile izbrane v bližini termoenergetskih objektov (onesnaženo območje: Zavodnje - Prednji vrh in Zasavje - Dobovec) in v okoliciKočevske Reke (referenčno, neonesnaženo območje: Preža in Moravške gredice). Identificirali smo 88 različnih tipov ektomikorize iz skupnega števila 95.044 kratkih korenin. Izračunali smo biodiverzitetne indekse (Shannon-Weaverjev indeks, indeks vrstnega bogastva in indeks izenačenosti) inugotovili, da raznovrstnost tipov ektomikorize v talnih vzorcih onesnaženih ploskev ni bistveno zmanjšana, kar povezujemo z vitalnostjo bukovih sestojev.
Keywords: ektomikoriza, tipi ektomikorize, biodiverziteta, indeksi biodiverzitete, Fagus sylvatica L., gozdne raziskovalne ploskve
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4393; Downloads: 1892
Full text (338,51 KB) |
66. |
67. |
68. Vpliv mirnih con na načrtovanje letne sečnje in spravila lesaBoštjan Kepic, Petra Grošelj, Janez Krč, 2016, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava vpliv mirnih con na načrtovanje letne izvedbe pridobivanja lesa (fazi sečnje in spravila lesa). Izdelali smo dva modela binarnega celoštevilskega linearnega programiranja (BILP) za razmeščanje delovnih skupin v oddelke glede na najmanjše skupne stroške. Ti vključujejo stroške sečnje in spravila lesa, potne stroške in stroške premikov strojev. V prvem modelu smo predpostavili, da je čas proizvodnje poljuben. V drugem modelu pa, da je v 50 % oddelkov proizvodnja časovno omejena zaradi mirnih con in razpoložljivi letni delovni čas zmanjšan za 16,9 %. Ugotovili smo, da je zaradi časovnih omejitev letno izvedbo pridobivanja lesa možno opraviti le z uvedbo dodatne delovne skupine. Časovne omejitve vplivajo na razmeščanje delovnih skupin v oddelke ter na vrstni red opravljanja del. Povečane skupne stroške letne gozdne proizvodnje zaradi mirnih con je možno opravičiti z nezmožnostjo poseka lesa, povečanimi stroški delovne sile in višjimi stroški amortizacije za mehanizacijo. Problem izpada delovnega časa zaradi mirnih con lahko podjetje rešuje s prerazporeditvijo svojih delavcev na druga dela. Problem izpada izvedbe sečnje in spravila, ki nastopi zaradi mirnih con in posledično kasnejšo potrebo po višjih zmogljivostih, pa lahko podjetje rešuje s podizvajalci. Vsak model smo testirali na dveh primerih.
Keywords: mirne cone, binarno celoštevilsko linearno programiranje, načrtovanje poseka lesa, gozdarstvo, gozdne proizvodnja, razmeščanje delovnih skupin
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4865; Downloads: 2460
Full text (976,53 KB) |
69. |
70. Protiveterni nasadi (vetrobrani) v nižinskih predelih SlovenijeJanez Božič, 1969, treatise, preliminary study, study Abstract: Analiza sejavnikov, ki vplivajo na okolje, v katerem se načrtujejo vetrozaščitni pasovi.
Keywords: gozdarstvo, protivetrni nasadi, talne razmere, drevesa, gozdne združbe, podnebne razmere, grmovne vrste, popis vetrobranov
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2715; Downloads: 666
Full text (5,43 MB) |
