Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (drevesa) .

1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
2.
Določanje prostornine dreves s krivuljami za opis oblike debla (KOOD)
Luka Krajnc, Gal Kušar, 2022, original scientific article

Abstract: Krivulje za opis oblike debla (KOOD) (ang. t.i. »taper functions«) zvezno opisujejo odnos med višino drevesa in premerom debla na ravni posameznega drevesa, od tal do vrha drevesa. Z njihovo uporabo lahko na katerikoli višini od tal (ali od vrha drevesa) določimo premer debla in tako lahko npr. pri izračunih prostornine drevesa ali sortimentov izberemo poljuben zgornji najmanjši premer, izračunamo srednje premere posameznih sortimentov ali izračunamo prostornino posameznih poljubno izbranih delov debla. Kar potrebujemo za izračun prostornin kot vhodni podatek, je drevesna vrsta, prsni premer ter višina (izmerjena ali izračunana iz višinske krivulje) ter KOOD. Na primeru smreke predstaviva prednosti in omejitve omenjenih krivulj ter narediva primerjavo izdelane slovenske KOOD za smreko in obstoječih nemških KOOD. Rezultati določanja prostornine dreves po obeh KOOD so primerljivi. S pomočjo sekcijskih meritev premerov, bodisi ročnih ali optičnih, lahko tuje KOOD lokalno prilagodimo za slovenske razmere. Z uporabo KOOD izboljšamo zanesljivost določanja prostornine dreves in omogočimo nove preračune prostornin potencialnih sortimentov
Keywords: taper krivulje, krivulje za opis oblike debla, KOOD, izračun prostornine drevesa, smreka
Published in DiRROS: 12.07.2022; Views: 82; Downloads: 22
.pdf Full text (285,00 KB)

3.
Bohinjska kraljica - najdebelejša znana smreka v Sloveniji
Lucija Odar, 2022, popular article

Keywords: velika drevesa, najdebelejša smreka, Slovenija, Bohinj
Published in DiRROS: 08.03.2022; Views: 278; Downloads: 42
.pdf Full text (392,80 KB)

4.
Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Zorka Stolič, Franc Batič, Polona Kalan, Marjanca Nemec, Milan Valter Schara, 1998, original scientific article

Abstract: Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Keywords: elektronska paramagnetna resonanca, EPR Mn2+, smreka, iglica, poškodovanost drevesa, zdravstveno stanje
Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 347; Downloads: 107
.pdf Full text (565,85 KB)

5.
Modeliranje višinske in debelinske rasti dominantnih dreves ter ocenjevanje indeksov produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč
Andrej Bončina, Vasilije Trifković, Živa Bončina, 2021, original scientific article

Abstract: Modeli višinskega in debelinskega priraščanja dreves so pomembni za upravljanje gozdov, saj so podlaga za določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti goz%dnih rastišč. S podatki s stalnih vzorčnih ploskev smo za dva gozdna tipa (gradnovo bukovje na izpranih tleh in predalpsko jelovo bukovje) modelirali višinsko rast dominantnih bukev in smrek glede na njihov premer. Za obe vrsti smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm. Na podlagi debelinskega priraščanja do%minantnih dreves smo ocenili prehodne dobe in povprečno starost dreves glede na njihovo debelino. To so bili vhodni podatki za določitev regresijskega modela višine dominantnih dreves glede na njihovo starost. SPI je za smreko v primerjavi z bukvijo pričakovano višji, pri bukvi je vrednost SPI višja na rastišču gradnovega bukovja na izpranih tleh (28,7 m proti 27,9 m), pri smreki pa na rastišču predalpskega jelovega bukovja (31,3 m proti 29,7 m). Vrednosti rastiščnih indeksov (SI; dominantna višina drevja pri starosti 100 let) smreke na rastiščih gradnovega bukovja in predalpskega jelovega bukovja so 33,4 in 32,0, bukve pa 29,0 in 27,0. Z opisanim postopkom smo za izbrana gozdna rastiščna tipa določili indekse produkcijske sposobnosti gozdnih smreke in bukve (SI in SPI); uporabnost postopka je treba preveriti še za druge drevesne vrste in gozdne rastiščne tipe.
Keywords: dominantna drevesa, višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies
Published in DiRROS: 17.08.2021; Views: 1594; Downloads: 1053
.pdf Full text (840,99 KB)
This document has many files! More...

6.
Priročnik za fenološka opazovanja dreves v mestu in urbanih gozdovih
Urša Vilhar, 2014, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Keywords: fenologija, urbani gozdovi, monitoring, drevnine, drevesa, priročniki
Published in DiRROS: 01.02.2021; Views: 765; Downloads: 306
.pdf Full text (1,17 MB)

7.
Zdravstveno stanje gozda : stanje krošenj in poškodb drevja
Saša Vochl, Mitja Skudnik, Špela Planinšek, 2018, other monographs and other completed works

Keywords: gozdovi, poškodbe, krošnja, varstvo gozdov, drevesa
Published in DiRROS: 19.01.2021; Views: 582; Downloads: 298
.pdf Full text (1,97 MB)
This document has many files! More...

8.
Odziv urbanega drevja na podnebne razmere v mestnem okolju
Borut Sever, Marinka Brglez Sever, 2020, professional article

Abstract: V urbanem okolju drevesa strukturno in ekološko prispevajo h kakovosti mestnega življenja in predstavljajo pomemben ukrep za prilagajanje podnebnim spremembam. V članku je naveden pregled objav, v katerih so opisane urbane podnebne razmere in okoljski vplivi, ki so jim izpostavljena drevesa v mestnem okolju. Hkrati je v pregledu objav definirana vloga dreves v urbanem okolju, obravnavani pa so tudi dejavniki stresa pri urbanem drevju. Nekaj zbranih informacij opisuje toleranco in fiziološki odziv posameznih drevesnih vrst na podnebne spremembe in nekatere druge dejavnike stresa pri urbanih drevesih. Vključen je tudi opis mehanizmov, ki lahko pripomorejo pri omilitvi učinkov temperaturnega in sušnega stresa v mestnem okolju
Keywords: urbana drevesa, podnebne spremembe, temperaturni stres, sušni stres, urbana mikroklima
Published in DiRROS: 10.10.2020; Views: 1011; Downloads: 295
.pdf Full text (299,28 KB)

9.
Drevesne naravne vrednote v registru naravnih vrednot Slovenije
Pia Caroline Adamič, Robert Brus, 2020, original scientific article

Abstract: Namen raziskave je bila podrobna analiza registra drevesnih naravnih vrednot Slovenije, ki vsebuje skupaj 2529 dreves in skupin dreves. V raziskavi smo prikazali deleže posameznih drevesnih vrst, njihov geografski izvor, merila vrednotenja, povprečne in največje mere drevesnih vrst, njihove lokacije in nahajališča ter poškodovanost dreves. Ugotovili smo, da je najpogostejša drevesna vrsta v registru lipa (42,67 % dreves) in da 87,4 % vseh dreves v registru pripada avtohtonim vrstam. Od tujerodnih vrst jih največ izvira iz Severne Amerike, po številu osebkov pa je tujerodnih vrst največ iz drugih delov Evrope. Najbolj pogosto merilo vrednotenja je izjemnost drevesa, predvsem obseg in višina, najdebelejše drevo v registru je Gašperjev kostanj (obseg 1104 cm), najvišje pa Sgermova smreka (višina 62 m). Največ izjemnih dreves raste ob domačijah in kmetijah (31,2 %) in v bližini sakralnih objektov (17,9 %). V registru je 36,3 % dreves brez evidentiranih poškodb, 59,6 % je poškodovanih, za 4,1 % pa ni podatka o poškodovanosti. Največja pogostnost dreves je v okolici Ljubljane in na Pohorju. Register vsebuje velik delež zastarelih podatkov, zato bi bilo treba narediti pregled aktualnega stanja drevesnih naravnih vrednot in ga dopolniti z novimi izjemnimi drevesi.
Keywords: drevesne naravne vrednote, register naravnih vrednot Slovenije, drevesna dediščina, izjemna drevesa
Published in DiRROS: 03.09.2020; Views: 2046; Downloads: 1276
.pdf Full text (3,29 MB)

10.
Tekmovanje v drevesnem plezanju
Andrej Čeč, 2018, popular article

Keywords: gozdarska tekmovanja, plezanje, drevesa
Published in DiRROS: 10.11.2018; Views: 1980; Downloads: 538
.pdf Full text (166,86 KB)

Search done in 0.63 sec.
Back to top