1. |
2. Dokaz za norijsko-retijsko natezno tektoniko v Slovenskem bazenu (Južne Alpe)Primož Oprčkal, Luka Gale, Tea Kolar-Jurkovšek, Boštjan Rožič, 2012 Keywords: baški dolomit, sinsedimentni prelom, tektonika, trias, zgornji, Slovenski bazen, Južne Alpe
DiRROS - Published: 05.02.2016; Views: 4069; Downloads: 0 |
3. |
4. |
5. Proučevanje zgradbe naravnih gorskih gozdov v Savinjskih AlpahJurij Diaci, 1995 Abstract: Prispevek obravnava spremembe v zgradbi naravnih gorskih gozdov, ki nastajajo z naraščajočo nadmorsko višino. V obeh višinskih prerezih Dleskovške planote so zajeti značilni sestoji, od gorskega vegetacijskega pasu do gornje gozdne meje. Študija razkriva ekološko stabilnost ohranjenih gorskih gozdov ter njihovo visoko aktivnost pri oblikovanju notranjega in zunanjega okolja. Rezultati kažejo, da je posnemanje naravnih zgradb in regeneracijskih procesov pri negovanju gospodarskih gozdov nadvse smiselno in potrebno.
Keywords: naravni gozd, gorski gozd, zgradba sestoja, priraščanje sestoja, ekološka regeneracija gozda, mrtva lesna masa, Savinjske Alpe, Slovenija
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2777; Downloads: 963
 Fulltext (1,65 MB) |
6. Bazoljubno borovje v Sloveniji : združbe črnega in rdečega bora na karbonatni podlagi in rušja v alpskih dolinahIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Rozman, 2015 Keywords: črni bor, rdeči bor, ruševje, Alpe, gozdne združbe, gozdni ekosistemi, gozdne rastline, fitogeografija, albumi
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2591; Downloads: 813
 Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...
|
7. Nova spoznanja o razširjenosti in rastiščih vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajiniMarko Accetto, 1999 Abstract: V prispevku nas avtor seznanja z rastišči in novimi nahajališči vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajini, ki so najjužnejša v Sloveniji in hkrati v okviru njene celotne raz{irjenosti. V Beli krajini ta vrsta raste na rastiščih asociacij Aconito variegati-Quercetum roboris, Epimedio alpini-Quercetum roboris, Querco-Carpinetum var. geogr. Epimedium alpinum, Hedero-Fagetum var. geogr. Epimedium alpinum in Pseudostellario-Carpinetum, kjer je graditeljica subasociacij - pulmonarietosum stiriacae. Najobilneje se pojavlja v osrednjem gozdnem območju Bele krajine na kvartarnih in pleistocenskih nanosih, kjer je kazalka zmerno kislih do kislih in hkrati svežih do vlažnih tal. Zunaj omenjenega območja prevladuje vrsta Pulmonaria officinalis.
Keywords: Pulmonaria stiriaca, štajerski pljučnik, endemit, vzhodne Alpe, flora, vegetacija, areal razširjenosti, Bela krajina, Slovenija
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2509; Downloads: 907
Fulltext (628,43 KB) |
8. Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na PohorjuJurij Gulič, Marijan Kotar, Miran Čas, Miha Adamič, 2003 Abstract: Ruševec se na Pohorju (severno-vzhodna Slovenija) pojavlja na grebenskih legahv zahodnem delu pogorja. V rastitvenih sezonah 2000 in 2001 smo napravilipopis aktivnosti sub-populacij na šestih znanih rastiščih in tako izločili ploskve potencialnega habitata. Na njih smo raziskovali odločilne vegetacijske strukture. V primerjavo sta vključeni tudi dve opuščeni rastišči.Vse popisne ploskve (400x400m) so bile razdeljene na 256 osnovnih ploskvic. Ugotavljamo, da so štiri aktivna rastišča. med seboj relativno homogena, od njih pa se jasno ločita obe opuščeni rastišči. Razlike med srednjimi vrednostmi ocenjevanih značilnosti vegetacijskih tipov (pokrovnost borovnice, brusnice, jesenske vrese, zeliščne plasti, delež travišč in traviščv zaraščanju, grmovne plasti, sklep krošenj smreke in jerebike v drevesni plasti ter mravljišč) so statistično značilne. Trend upadanja abundance ocenjevanih značilnosti habitata je opazen od zahoda do opuščenih rastišč na vzhodu, od zaledja stabilne alpske populacije proti robu ob subpanonskem fitogeografskem območju. Pokrovnost borovnice na aktivnih rastiščih je 19%, na opuščenih 5%, pokrovnost zeliščne plasti ocenjevanih vrstje 38%, na opuščenih 11%, število mravljišč je 13,7/ha, na opuščenih rastiščih 8/ha. Primerjava med vegetacijskimi tipi je pokazala, da so najprimernejši habitati na mestih, kjer se prepletajo barjanski ekosistemi (12%), travišča (15%), zaraščajoča travišča (41 %), gozd (31 %) in vodne površine (1 %), vendar ob pogoju, da območje ni v nadaljnjem zaraščanju in ni preveč obljudeno.
Keywords: ruševec, Tetrao tetrix L., rastiščne značilnosti, habitatske zahteve, gozdna meja, vegetacijski popisi, zaraščanje planj, varstvo narave, Centralne Alpe, Pohorje
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2715; Downloads: 986
Fulltext (1,33 MB) |
9. Kronologija macesna (Larix decidua Mill.) za območje jugovzhodnih AlpTom Levanič, 2005 Abstract: Predstavljena je sestava dolge kronologije širin branik za macesen v JV Alpah.Kronologija temelji na izvrtkih živih dreves in je dolga 333 let, največja pokritost je 74, več kot štirje vzorci obstajajo na 95 % in več kot 13 vzorcev na 74 % celotne dolžine. Samo prvih 8 let kronologije temelji na enem samem drevesu. Vzorci za kronologijo so bili nabrani na 6 tipičnih macesnovih rastiščih (Komna, Uskovnica, Vršič, Jezersko, Veža in Viševnik). Macesnova kronologija živih dreves se dobro ujema z nekaterimi tujimi macesnovimi kronologijami za območje Alp (Italija, Avstrija, Nemčija Francija in Švica). Analiza značilnih let je dala 34 pozitivnih in 87 negativnih značilnih let. Preliminarni testi so pokazali tudi dobro odzivnost na klimatska nihanja. Čeprav smo analizirali tudi nekaj zelo starih dreves (400+ branik), jih v končno kronologijo nismo vključili. Razlog za to so bile številne manjkajoče in lažne branike ter rastne anomalije.
Keywords: dendrokronologija, jugovzhodne Alpe, macesen, Larix decidua Mill.
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2592; Downloads: 883
Fulltext (1,78 MB) |
10. Vpliv klime na debelinsko rast macesna (Larix decidua Mill.) na zgornji gozdnimeji v JV AlpahTom Levanič, 2005 Abstract: Na 7 lokacijah na zgornji gozdni meji v jugovzhodnih Alpah smo preučili odvisnost med širino branike macesna (Larix decidua Mill.) in klimo. Analizo smo napravili za obdobje 1900-2003, v katerem smo ugotovili 13 skupnih pozitivnih in 17 skupnih negativnih značilnih let. Izkazalo se je, da je macesen zelo primerna drevesna vrsta za preučevanje odziva dreves na klimo. Največji vpliv na nastanek široke branike imajo nadpovprečne junijske temperature, najbolj negativen vpliv na širino branike pa nadpovprečne marčevske temperature. Analiza časovne stabilnosti klimatskega signala z odzivnimi funkcijami in metodo drsečih oken je pokazala, da se je odnos med klimo in širino branike postopoma spreminjal. Bolj ko se približujemo sedanjosti, pomembnejši postaja negativni vpliv nadpovprečnih temperatur v marcu (branike so ožje) in bolj se izgublja pomen nadpovprečne temperature v juniju. Na nekaterih ploskvah se vplivu nadpovprečnih junijskih temperatur pridruži še vpliv nadpovprečno toplega maja. Rezultati kažejo, da se na zgornji gozdni meji dogajajo spremembe v smeri zgodnejšega začetka vegetacijske sezone, s tem pa so drevesa izpostavljena večjemu tveganju poznih pozeb.
Keywords: dendroklimatologija, Alpe, macesen, Larix decidua Mill.
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2627; Downloads: 1046
Fulltext (1,51 MB) |
