Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (%C5%A1tudij dela) .

11 - 20 / 37
First pagePrevious page1234Next pageLast page
11.
12.
Izbira podjetja za izvajanje del v gozdu naj bo pretehtana med ceno in kakovostjo storitve
Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2020, preface, editorial, afterword

Keywords: gozdna dela, gozdarska podjetja
Published in DiRROS: 09.08.2020; Views: 1601; Downloads: 473
.pdf Full text (43,92 KB)

13.
14.
Poklic in rak
Metoda Dodič-Fikfak, 2015, published professional conference contribution

Keywords: rak, poklici, medicina dela
Published in DiRROS: 02.04.2020; Views: 1454; Downloads: 379
.pdf Full text (125,43 KB)

15.
Možnosti deintenzifikacije zdravljenja HPV pozitivnih ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa
Gaber Plavc, Primož Strojan, 2019, professional article

Abstract: Do nedavnega sta bila poglavitna dejavnika tveganja za nastanek ploščatoceličnega karcinoma orofarinksa kajenje in prekomerno uživanje alkohola. Prognoza teh bolnikov je praviloma slaba, zaradi česar je zdravljenje intenzivno in multimodalno, kar edino nudi možnost ozdravitve, a hkrati povzroča resne neželene učinke. V zadnjih letih pa opažamo naraščanje incidence karcinoma orofarinksa, natančneje nebnic in jezične tonzile, pri bolnikih, ki so mlajši od tipičnih bolnikov s tem rakom in niso podvrženi škodljivim razvadam. Pri njih je povzročitelj karcinoma visokorizični podtip človeškega virusa papiloma (HPV). Ti bolniki v primerjavi s prvimi bolje odgovorijo na nekirurško zdravljenje in imajo pomembno daljše preživetje. Obenem to pomeni, da so ti bolniki agresivnega zdravljenja deležni v zgodnejšem življenjskem obdobju in morajo s posledicami tega živeti bistveno dlje. Zato se upravičeno poraja vprašanje, ali morda teh bolnikov s HPV povezanim rakom orofarinksa ne zdravimo pretirano agresivno. Predlaganih je bilo več načinov za zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja, znani pa so tudi že prvi rezultati raziskav. Ti potrjujejo, da je način deintenzifikacije zdravljenja s kombinacijo sočasnega obsevanja in cetuximaba, ki je nadomestil cisplatin oz. karboplatin, neuspešen. Bolj obetavni so zgodnji rezultati kliničnih raziskav, ki vključujejo bodisi manj invazivno kirurgijo ali zmanjšanje odmerka radioterapije, z ali brez predhodne izbire bolnikov, primernih za deintenzifikacijo, z uvodno kemoterapijo. Mnoge raziskave so še v teku in morda bodo izsledki že kmalu spremenili paradigmo zdravljenja v tej skupini bolnikov. Do takrat pa ostaja zdravljenje karcinomov orofarinksa enako za vse bolnike, ne glede na etiologijo njihove bolezni.
Keywords: rak ustnega dela žrela, človeški virus papiloma, dezintenzifikacija zdravljenja, rak glave in vratu
Published in DiRROS: 13.01.2020; Views: 2476; Downloads: 756
.pdf Full text (319,05 KB)

16.
O kulturi dela v gozdarstvu
Zdenko Otrin, 1987, published professional conference contribution

Keywords: kultura dela, gozdarstvo, medsebojni odnosi, spoštovanje, kadrovanje, kadrovska politika, obletnice
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4786; Downloads: 1773
.pdf Full text (268,26 KB)

17.
Zastoji na delu pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi s stolpi
Boštjan Košir, 1984, original scientific article

Keywords: spravilo lesa, žične vrvi, žični žerjavi, organizacija dela, neproduktivni čas, delovni čas
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3918; Downloads: 1784
.pdf Full text (1,12 MB)

18.
Napake pri ugotavljanju kubatur zemeljskih odkopov
Andrej Dobre, 1968, professional article

Keywords: zemeljska dela, gozdarsko inženirstvo, gozdne ceste, prečni profili
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3757; Downloads: 1726
.pdf Full text (1,03 MB)

19.
Koledarski čas in učinki dela z žičnimi napravami syncrofalke na Tolminskem
Mirko Medved, Nikica Ogris, Jaka Klun, Boštjan Košir, Rafael Vončina, 2005, original scientific article

Abstract: Prispevek predstavlja analizo koledarskega asa in delovnih uinkov dveh žinic Syncrofalke na Tolminskem. Koledarski as je obravnavan po mednarodni metodologiji IUFRO. Delimo ga na koledarski as delovnega mesta, to je 261 dni,in na koledarski as zunaj delovnega mesta, ki znaša 104 dni letno. Za vsakdan upoštevamo 8 ur, kar velja tudi v slovenski delovni zakonodaji, zato znaša koledarski asi delovnega mesta 2.088 ur letno. Koledarski as je bil spremljan od zaetka julija 2002 do konca marca 2004, skupaj za dve opazovani žinici 1.270 koledarskih dni. V tem asu sta žinici na 79 linijah obratovali skupaj 709 dni, povpreno 204 dni na leto na žinico. Produktivni delovni as, kamor se šteje le spravilo, je znašal v povpreju 132 dni. Povprena dolžina linije, ki je od stolpa do zadnjega škripca v povpreju merila 336 m, je imela 0,62 vmesne podpore na linijo. Povprena razdalja spravila po nosilni vrvi je 208 m, razdalja zbiranja pa dobrih 34 m. Delež linij za spravilo navzgor je 62%. Povprena koliina lesa na ciklus je 1,04 m3 (1,12 t), na linijo pa 300 m3,od tega 83 % listavcev. Spremljanje koledarskega asa, za kar skrbi delovna skupina pri stroju, je dober pripomoek za dolgorono spremljanje in analiziranje niza parametrov uinkovitosti pri delu, doseganja uinkov stroja inprimerjave med stroji ter tudi za obraunavanje opravljenega dela.
Keywords: koledarski čas stroja, žična naprava, študij dela, učinki pri delu, Syncrofalke, Tolminsko, Slvoenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4303; Downloads: 1817
.pdf Full text (800,34 KB)

20.
Search done in 0.29 sec.
Back to top