Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Mihej Urbančič) .

1 - 10 / 36
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Rastiščne in vegetacijske razmere v GGE Zgornje Dravsko polje : delavnica Javne gozdarske službe
Lado Kutnar, Mateja Cojzer, Mihej Urbančič, Milan Kobal, Ljubo Cenčič, Primož Simončič, 2009, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions

Keywords: rastišča, vegetacija, Dravsko polje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2530; Downloads: 634
.pdf Full text (3,21 MB)

5.
Talne in vegetacijske razmere na območju GGE Lešje
Mateja Cojzer, Ljuban Cenčič, Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Milan Kobal, Tomaž Kralj, 2008, expertise, arbitration decision

Keywords: tla, vegetacija, Lešje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2609; Downloads: 658
.pdf Full text (3,15 MB)

6.
Talne in vegetacijske razmere na oglednih točkah v GGE Vzhodno Pohorje
Mihej Urbančič, Lado Kutnar, Milan Kobal, Mateja Cojzer, Ljubo Cenčič, 2007, expertise, arbitration decision

Keywords: tla, vegetacija, Vzhodno Pohorje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2425; Downloads: 679
.pdf Full text (2,67 MB)

7.
Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem
Lado Kutnar, Mihej Urbančič, 2006, original scientific article

Abstract: Raziskava pestrosti talnih razmer in vegetacije na Kočevskem je potekala na štirih raziskovalnih kompleksih. Dva sta bila osnovana v dinarskem jelovo- bukovem gozdu (Omphalodo-Fagetum) na Kočevskem Rogu, dva pa v preddinarskem gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum) in acidofi lnem bukovem gozdu (Blechno-Fagetum) pri Kočevski Reki. Kompleksi so bili sestavljeni iz skupno 11 objektov z različnimi rastiščnimi in sestojnimi razmerami, ti pa iz 60 ploskev. V prvih treh kompleksih na apnencih in dolomitih smo ugotovili šest talnih enot (folični, litični, evtrični in rendzični leptosol, evtrični kambisol, haplični luvisol) in devet humusnih skupin treh humusnih oblik. V četrtem kompleksu na nekarbonatnih skrilavih glinovcih in peščenjakih smo odkrili le eno talno enoto (distrični kambisol), zato pa sedem humusnih skupinznotraj treh humusnih oblik. Skupaj smo na ploskvah popisali 165 višjih rastlin in mahov. Na raziskovalnih ploskvah na apnencih in dolomitih smo v povprečju našli skoraj trikrat več vrst kot na skrilavih glinovcih in peščenjakih. V primerjalni analizi izbranih raziskovalnih objektov smo med njimi ugotovili značilne razlike (npr. odprte sestojne vrzeli vs. sklenjeni sestoji, vrzeli v pragozdnem ostanku vs. umetno oblikovane vrzeli v gospodarskem gozdu, strma skalnata pobočja vs. platoji, vrtače). Specifi čna fl oristična sestava je predvsem rezultat različnih sestojnih in rastiščnih, še posebej talnih razmer ter intenzitete gospodarjenja v preteklosti in sedanjosti.
Keywords: biotska pestrost, vegetacija, talne razmere, humusne oblike, sestojne vrzeli, dinarsko območje, Slovenija, jelovo-bukovi gozdovi
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3235; Downloads: 1487
.pdf Full text (4,90 MB)

8.
Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v habitatu divjega petelina v vzhodnih Karavankah in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah
Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Miran Čas, 2005, original scientific article

Abstract: V študiji smo preuevali talne in vegetacijske razmere na devetih reprezentativnih ploskvah v habitatu divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v visokogorju vzhodnih Karavank in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp. Raziskave so potekale na ploskvah v razlinih gozdovih na rastiših divjega petelina, ki so bile sistematino izbrane glede na geološko podlago, ekspozicijo in stopnjo ohranjenosti gozdov. V drugotnih smrekovjih, ki so nastali na zarašenih pašnikih in porašajo distrina rjava tla na andezitnih grohih in na gnajsih, smo v primerjavi talnih lastnosti z dobro ohranjenim bukovimi gozdovi na podobnih rastiših zasledili znake degradacijskih procesov. V gozdovih na apnencih in dolomitih je bila rastlinska vrstna pestrost mnogo veja kot v gozdovih na nekarbonatnih kamninah. Floristina sestava in struktura vegetacijesta jasno nakazala stopnjo ohranjenosti oz. spremenjenosti gozdov tako na karbonatni kot tudi nekarbonatni matini podlagi.
Keywords: karmonatne kamnine, nekarbonatne kamnine, lastnosti tal, vegetacija, divji petelin, visokogorski gozd, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3156; Downloads: 1391
.pdf Full text (467,75 KB)

9.
Atlas gozdnih tal Slovenije
Mihej Urbančič, Primož Simončič, Tomaž Prus, Lado Kutnar, 2005, professional monograph

Keywords: gozdna tla, pedologija, priročnik
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2912; Downloads: 482
.pdf Full text (10,99 MB)

10.
Search done in 0.63 sec.
Back to top