1. Napotki za premagovanje neželenih učinkov sistemskega zdravljenja raka : kaj morate vedeti?Simona Borštnar, Boštjan Šeruga, Marjana Bernot, Marika Horvat, Barbara Jezeršek Novaković, Denis Mlakar-Mastnak, Janja Ocvirk, Samo Rožman, Monika Sonc, Snežana Umičević, Metka Zajc, Branko Zakotnik, 2021, not set Keywords: onkologija, bolniki, nasveti
Published in DiRROS: 04.01.2022; Views: 503; Downloads: 168
 Full text (4,87 MB) |
2. Timski pristop k zdravljenju raka glave in vratuPrimož Strojan, Cvetka Grašič-Kuhar, Branko Zakotnik, 2020, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: timska obravnava, stranski učinki, bolniki, zdravstveni nasveti
Published in DiRROS: 18.10.2021; Views: 571; Downloads: 197
Full text (1,02 MB) |
3. Vpliv epidemije covida-19 na izvajanje akutne paliativne oskrbe v onkologijiMarjana Bernot, Maja Ebert Moltara, Branko Zakotnik, 2021, original scientific article Abstract: Izhodišče: Spomladi 2020 je izbruhnila pandemija covida-19 in močno vplivala na globalno družbo, posebno na zdravstveni sistem. Epidemiološke razmere in posledični ukrepi so vplivali na obravnavo bolnikov, ki so vključeni v specializirano paliativno obravnavo. Metode: V raziskavi so bili zbrani podatki o številu in vrsti obravnav bolnikov z rakom, vključenih v akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI), in podana opažanja v povezavi s covidom-19 v primerjavi s podatki pred izbruhom epidemije. Rezultati: Leta 2020 smo beležili 25 % več napotitev kot leta 2019. Povprečna ležalna doba se je zmanjšala s 6,2 na 5,1 dneva. Povprečno število družinskih sestankov v obdobju pred covidom19 je bilo 148, lani 214. Koledarsko leto covida-19 in število odpustov oziroma smrti sta statistično značilno povezana med seboj. Leta 2020 je na Oddelku za akutno paliativno oskrbo (OAPO) umrlo več oseb, kot bi bilo pričakovano (p < 0,05, z vrednostjo = 2,76), statistično značilno manj oseb, je bilo premeščenih v hospic (p < 0,05, z vrednostjo = %2,01) in drugam (p < 0,05, z vrednostjo = %2,56). ). V letu 2020 je bilo izvedenih 22 % več ambulantnih pregledov od povprečja preteklih let. Pandemija je vplivala na izvajanje obravnav specializirane paliativne oskrbe. Zaključek: Oskrba za bolnike z rakom in paliativno oskrbo je bila v času covida-19 omejena. Pred nas je postavila pomembne izzive v zagotavljanju paliativne oskrbe. Krizni model organizacije paliativne oskrbe je bil bolj ali manj usmerjen v oskrbo umirajočih. O zagotavljanju celostne integrirane paliativne oskrbe pri obravnavi bolnikov z rakom v tem obdobju ne moremo govoriti. A vendar je paliativna oskrba postala bolj prepoznavana na globalni ravni.
Keywords: covid-19, paliativna oskrba, onkologija
Published in DiRROS: 11.06.2021; Views: 787; Downloads: 265
Full text (270,81 KB) |
4. Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu v SlovenijiPrimož Strojan, Aleksandar Aničin, Jelena Azarija, Saba Battelino, Bogdan Čizmarevič, Vojislav Didanovič, Tadej Dovšak, Marta Dremelj, Aleš Fidler, Matic Glavan, Cvetka Grašič-Kuhar, Aleš Grošelj, Andrej Kansky, Katarina Barbara Karner, Marko Kokalj, Matic Koren, Jana Krapež, Hojka Kuralt, Boštjan Lanišnik, Primož Levart, Jure Orel, Jošt Pavčič, Gaber Plavc, Luka Prodnik, Peter Pukl, Robert Šifrer, Matija Švagan, Jure Urbančič, Branko Zakotnik, Nina Zidar, Barbara Žumer, 2021, professional article Abstract: Priporočila za obravnavo rakov glave in vratu (RGV) v Sloveniji sledijo priporočilom in usmeritvam, povzetim v publikaciji neprofitne mreže 30 vodilnih severnoameriških inštitucij za obravnavo raka, National Comprehensive Cancer Network,1 in hkrati upoštevajo obstoječe zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Smernice predstavljajo poenoteno mnenje vseh štirih najpomembnejših deležnikov na področju obravnave rakov glave in vratu v državi: Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo ter Stomatološke klinike UKC Ljubljana, Klinike za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor ter Onkološkega inštituta Ljubljana
Keywords: rak glave in vratu, zdravljenje, onkolško zdravljenje
Published in DiRROS: 11.06.2021; Views: 939; Downloads: 274
Full text (258,88 KB) |
5. Preživetje bolnikov z rakom v SlovenijiVesna Zadnik, Tina Žagar, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, Amela Duratović Konjević, Nika Bric, Branko Zakotnik, 2021, professional article Abstract: Populacijsko preživetje bolnikov z rakom je sestavljen kazalnik, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva. Register raka Republike Slovenije je letos izdal že četrto obsežnejše poročilo o preživetju slovenskih bolnikov z rakom zbolelih med letom 1997 in 2016, ki kaže na napredek, ki sta ga v dvajsetih letih zagotovila slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom povečuje. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno čisto preživetje povečalo za dobrih 11 odstotnih točk. Znatno bolj se je povečalo preživetje pri moških. Starost in stadij ob diagnozi sta še vedno ključna za preživetje bolnikov z rakom. Pri obeh spolih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom v zadnjih dvajsetih letih značilno izboljšalo. Napredek je bil dosežen tudi pri najpogostejših rakih pri posameznem spolu: raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških. Izboljšanje preživetja slovenskih bolnikov z rakom, ki ga opazujemo v zadnjih letih, predstavlja osnovo in spodbudo za nadaljnje izboljšave.
Keywords: breme raka, preživetje raka, bolniki
Published in DiRROS: 10.06.2021; Views: 843; Downloads: 246
Full text (199,66 KB) |
6. Državni program obvladovanja raka - dosežki in izziviBranko Zakotnik, Sonja Tomšič, 2021, professional article Abstract: Za obvladovanje raka, ki predstavlja veliko breme za sodobne družbe, so potrebni celoviti sistemski pristopi. Slovenija je v ta namen leta 2010 sprejela prvi strateški dokument: Državni program obvladovanja raka. Trenutno je v pripravi že tretji petletni program in sicer za obdobje 2022–2026, ki bo vključeval usmeritve Evropskega načrta za boj proti raku, predstavljenega v letu 2021. Državni program obvladovanja raka ima zastavljene tri strateške cilje: (1) upočasniti povečevanje incidence raka, (2) povečati preživetje in (3) izboljšati kakovost življenja bolnikov z rakom s celostno rehabilitacijo in paliativno oskrbo. V prispevku predstavljamo dosedanje aktivnosti v povezavi s strateškimi cilji in nakazujemo izzive za v prihodnje. Na področju incidence smo v Sloveniji veliko dosegli z uvedbo državnih presejalnih programov za raka (Program ZOR A – rak materničnega vratu in Program Svit – rak debelega črevesa in danke), prav tako so svoj delež prispevali ukrepi primarne preventive kroničnih nenalezljivih bolezni na področju zdravega življenjskega sloga. Zaskrbljujoč je trend naraščanja pljučnega raka pri ženskah. V 10-letnem obdobju se je preživetje vseh bolnikov z rakom izboljšalo, predvsem na račun odkrivanja rakov v zgodnejših stadijih. V prihodnje bodo naši ukrepi usmerjeni v vzpostavitev in spremljanje kakovosti in enakosti obravnave z vzpostavitvijo t. i. kliničnih registrov, in sicer za pet najpogostejših rakov. Za izboljševanje kakovosti življenja bolnikov z rakom se je na področju celostne rehabilitacije pričel izvajati pilotni projekt za bolnice z rakom dojk v dveh regijah, ki bo služil kot model za širitev celostne rehabilitacije na celo državo in na druge vrste raka. Na področju paliativne oskrbe se soočamo s številnimi izzivi, ki jih le počasi premagujemo, zagotovo pa sta tako celostna rehabilitacija in paliativna oskrba področji, ki jima moramo posvetiti več pozornosti.
Keywords: obvladovanje raka, incidenca, prevalenca
Published in DiRROS: 10.06.2021; Views: 793; Downloads: 244
Full text (252,16 KB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
