Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Andrej Bončina) .

1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Pomen analize dominantnih dreves za gozdnogospodarsko načrtovanje na primeru kisloljubnega bukovja z rebrenjačo
Andrej Bončina, 2022, original scientific article

Abstract: Poznavanje razvoja dominantnega drevja je pomembno za spremljavo razvoja enomernih sestojev, določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč. S podatki stalnih vzorčnih ploskev smo analizirali debelinsko in višinsko rast dominantnih dreves petih drevesnih vrst kisloljubnega bukovja z rebrenjačo (smreka, bukev, graden, rdeči bor in kostanj). Za vrste smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm, rastiščni indeks (SI) in prikazali postopek določanja optimalnega razmerja razvojnih faz glede na drevesno sestavo sestojev ter odločitev o ciljnih premerih drevja in pomlajevanju sestojev. Vrednosti SPI za bukev, smreko, graden, rdeči bor in kostanj so 28,4; 31,1; 25,1; 26,1 in 23,2, vrednosti SI pa 27,9; 32,5; 20,9; 22,9 in 21,7. Optimalni deleži razvojnih faz so odvisni od izbrane drevesne sestave gozdov ter odločitev glede ciljnih premerov in pomlajevanja sestojev. Model debelinskega priraščanja bukve kaže, da na njeno debelinsko rast pozitivno vplivajo prsni premer, produktivnost rastišča in raznomernost sestojev, negativno pa delež bukve v sestoju, sestojna temeljnica in naklon terena.
Keywords: višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies, Quercus petraea, Pinus sylvestris, Castanea sativa
Published in DiRROS: 11.08.2022; Views: 6; Downloads: 1
.pdf Full text (472,79 KB)

2.
Prof. dr. Franc Gašperšič, devetdesetletnik
Andrej Bončina, 2022, other component parts

Published in DiRROS: 12.07.2022; Views: 71; Downloads: 28
.pdf Full text (51,41 KB)

3.
Gozd in les kot priložnost za regionalni razvoj : Festival lesa, Kočevje, 2019
2019, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions

Keywords: lesarstvo, klimatske spremembe, Slovenija, gozdovi, gozdnogospodarsko načrtovanje, državni gozdovi, raba zemljišč, les, ekosistemske storitve, lesnopredelovalna industrija, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, zborniki
Published in DiRROS: 10.11.2021; Views: 529; Downloads: 393
URL Link to full text
This document has many files! More...

4.
Modeliranje višinske in debelinske rasti dominantnih dreves ter ocenjevanje indeksov produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč
Andrej Bončina, Vasilije Trifković, Živa Bončina, 2021, original scientific article

Abstract: Modeli višinskega in debelinskega priraščanja dreves so pomembni za upravljanje gozdov, saj so podlaga za določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti goz%dnih rastišč. S podatki s stalnih vzorčnih ploskev smo za dva gozdna tipa (gradnovo bukovje na izpranih tleh in predalpsko jelovo bukovje) modelirali višinsko rast dominantnih bukev in smrek glede na njihov premer. Za obe vrsti smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm. Na podlagi debelinskega priraščanja do%minantnih dreves smo ocenili prehodne dobe in povprečno starost dreves glede na njihovo debelino. To so bili vhodni podatki za določitev regresijskega modela višine dominantnih dreves glede na njihovo starost. SPI je za smreko v primerjavi z bukvijo pričakovano višji, pri bukvi je vrednost SPI višja na rastišču gradnovega bukovja na izpranih tleh (28,7 m proti 27,9 m), pri smreki pa na rastišču predalpskega jelovega bukovja (31,3 m proti 29,7 m). Vrednosti rastiščnih indeksov (SI; dominantna višina drevja pri starosti 100 let) smreke na rastiščih gradnovega bukovja in predalpskega jelovega bukovja so 33,4 in 32,0, bukve pa 29,0 in 27,0. Z opisanim postopkom smo za izbrana gozdna rastiščna tipa določili indekse produkcijske sposobnosti gozdnih smreke in bukve (SI in SPI); uporabnost postopka je treba preveriti še za druge drevesne vrste in gozdne rastiščne tipe.
Keywords: dominantna drevesa, višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies
Published in DiRROS: 17.08.2021; Views: 1589; Downloads: 1050
.pdf Full text (840,99 KB)
This document has many files! More...

5.
Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomih
Blanka Klinar, Matija Klopčič, Andrej Bončina, 2020, original scientific article

Abstract: Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20%40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomladanskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina snega v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih.
Keywords: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, snegolomi, naravne motnje, gozdovi
Published in DiRROS: 09.09.2020; Views: 2658; Downloads: 920
URL Link to full text
This document has many files! More...

6.
70-letnica univerzitetnega študija gozdarstva v Sloveniji : razvoj in izzivi
Andrej Bončina, 2020, professional article

Abstract: V prispevku so opisani mejniki v razvoju študija gozdarstva v Sloveniji, temeljne značilnosti pedagoškega in razvojnega dela Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter nakazani razvojni izzivi. Univerzitetni študij gozdarstva se je začel leta 1949 v okviru Agronomske in gozdarske fakultete. Od začetka študija gozdarstva do danes je oddelek vzgojil več kot 2400 gozdarskih strokovnjakov, ki so zaznamovali razvoj gozdarstva v Sloveniji pa tudi stanje gozdov in podobo slovenskih krajin. Od ustanovitve do danes je oddelek bistveno prispeval k poznavanju gozdnih ekosistemov v Sloveniji, socio-ekonomskih razmer gozdnih posestnikov in družbenega okolja gozdarstva, razvoju gozdarskih disciplin in oblikovanju 'slovenske gozdarske šole'. Temeljne aktivnosti oddelka - pedagoško, raziskovalno in razvojno delo - sedaj potekajo v znatno drugačnih okoljskih, socialnih, ekonomskih in tehnoloških razmerah, kot so vladale nekoč. Predvsem spremembe okoljskih razmer zbujajo zaskrbljenost glede prihodnosti gozdov v Sloveniji. Podnebni scenariji so zaskrbljujoči, tveganja in negotovosti pri gospodarjenju z gozdovi se večajo. Nujno je prilagajanje gozdov in gospodarjenja z njimi, sicer bo v naslednjih desetletjih ogroženo zagotavljanje proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij gozda. Za prilagajanje je potrebno novo znanje, ki ga lahko zagotovijo le nove raziskave. Njihovi izsledki so skupaj s tujimi in domačim izkušnjami podlaga za dopolnjevanje pedagoških vsebin in upravljanja gozdov.
Keywords: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, pedagoško delo, raziskovalno delo, razvojno delo, obletnice, visokošolsko izobraževanje, gozdarstvo, Slovenija
Published in DiRROS: 29.02.2020; Views: 1649; Downloads: 484
.pdf Full text (97,25 KB)

7.
8.
Mnenje prebivalcev Slovenije o pomenu gozdov in gozdarstva
Tina Simončič, Andrej Bončina, 2018, original scientific article

Abstract: Namen raziskave je ugotoviti mnenje slovenske javnosti o pomenu gozdov in gospodarjenju z gozdovi in pri tem preveriti, pri katerih vsebinah so mnenja lastnikov in nelastnikov gozdov različna. Anketirali smo 1014 naključno izbranih polnoletnih državljanov RS proporcionalno glede na statistične regije. Vprašalnik je obsegal 10 sklopov ter 74 trditev zaprtega tipa s petstopenjsko Likertovo lestvico. Za prebivalce Slovenije so najpomembnejše okoljske funkcije, sledijo lesnoprizvodna in zaščitna funkcija, socialne funkcije, najmanj pomembni sta nabiralništvo in lovnogospodarska funkcija. Več kot 90 % anketiranih meni, da so gozdovi hkrati pomembni za različne funkcije. 74 % javnosti podpira prost dostop v gozdove, 60 % pa pravico prebivalcev do nabiranja gozdnih sadežev. Največ anketiranih meni, da naj država nameni več sredstev za okoljske funkcije. Z diskriminantno analizo smo ugotovili, da na razvrščanje na lastnike in nelastnike najbolj vplivajo mnenja o prostem dostopu do gozda in pomenu gozdov za rekreacijo.
Keywords: gospodarjenje z gozdovi, funkcije gozdov, javna anketa, vrednost gozdov, gozdarska politika, nelastniki gozdov, lastniki gozdov
Published in DiRROS: 04.02.2019; Views: 3819; Downloads: 2316
.pdf Full text (1,18 MB)
This document has many files! More...

9.
Opredelitev gozdnih območij s poudarjeno zaščitno funkcijo
Matjaž Guček, Andrej Bončina, 2018, original scientific article

Abstract: Izdelali smo model določanja območij s poudarjeno zaščitno funkcijo glede na vrste naravnih nevarnosti in škodni potencial in ga na območju gozdnogospodarskih enot Tržič in Jezersko preverili za dve vrsti naravnih nevarnosti - padajoče kamenje in skale (v nadaljnjem besedilu padajoče kamenje) ter snežne plazove. Območja s poudarjeno zaščitno funkcijo smo določili na podlagi: 1) modeliranja območij ogroženosti, ki zajemajo območja sproščanja in premeščanja padajočega kamenja ter snežnih plazov, 2) podatkov o stavbah, naseljih in infrastrukturi in 3) maski gozdne površine. Zbirke prostorskih podatkov smo analizirali s programi MapInfo 10.5, ArcGIS 10.0 in 3D modelom trenja Conefall. Z modeliranjem smo določili območje s poudarjeno zaščitno funkcijo na površini 625 ha, od tega je večji del določen zaradi nevarnosti padajočega kamenja (44 %), nekoliko manjši pa zaradi snežnih plazov (27 %), 29 % te površine pa ogrožajo padajoče kamenje in snežni plazovi. Na pretežni površini gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo (65 %) je stopnja ogroženosti velika. Naši rezultati kažejo na znatno podcenjenost uradnih podatkov o površinah gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo.
Keywords: modeliranje, skalni podori, naravne nevarnosti, zaščitni gozdovi, neposredna zaščitna funkcija, plazovi, Karavanke, padajoče kamenje, padajoče skale, gozdovi, Slovenija
Published in DiRROS: 13.11.2018; Views: 3179; Downloads: 2286
.pdf Full text (2,59 MB)
This document has many files! More...

10.
Vplivni dejavniki poseka v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014
Domen Češarek, Andrej Ficko, Andrej Bončina, 2018, original scientific article

Abstract: Analizirali smo posek v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014. V raziskavo smo vključili odseke, ki so v popolni zasebni lasti (n = 16.234). Z multiplo linearno regresijo smo analizirali vpliv devetih naravnih, štirih gozdnogospodarskih in treh socioekonomskih spremenljivk na letni hektarski posek in srednje posekano drevo. Ugotovili smo, da z naraščanjem velikosti parcele in posesti narašča tudi povprečni letni posek, medtem ko se z večanjem števila (so)lastnikov v odseku, naklonom, oddaljenostjo od ceste in oddaljenostjo od naselja, potencialnim deležem smreke v odseku in deležem sukcesijskih stadijev v odseku posek zmanjšuje. Na višino poseka pozitivno vplivajo še: delež smreke v odseku, potencialna produkcijska sposobnost rastišča, razdalja od centroida odseka do najbližjega gozdnega roba, odprtost in delež bukve v odseku. Na srednje odkazano drevo najbolj pozitivno vpliva potencialna produkcijska sposobnost rastišča, najbolj negativno pa oddaljenost od ceste.
Keywords: gospodarjenje z gozdovi, posek, zasebni gozd, razdrobljenost posesti
Published in DiRROS: 07.09.2018; Views: 3084; Downloads: 2033
.pdf Full text (5,40 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.75 sec.
Back to top