11. Ekosistemske storitve urbanih gozdov za rezervni vodni virUrša Vilhar, Erika Kozamernik, 2020, original scientific article Abstract: Gozdovi s svojimi ekosistemskimi storitvami pomembno prispevajo k varovanju vodnih virov, posebno v urbanih okoljih. V članku predstavljamo metodologijo za oceno ekosistemskih storitev urbanih gozdov za varovanje rezervnega vodnega vira, pri čemer je to prva tovrstna neekonomska ocena. Da bi lahko primerjali ekosistemske storitve gozdov za varovanje vodnih virov z drugimi rabami tal, smo za vodozbirno zaledje rezervnega vodnega vira izbrali kazalnike za ohranjanje kakovosti voda, uravnavanje količine voda in zmanjševanje onesnaženosti zraka za urbane gozdove in druge rabe tal v študijskem območju. Za vsak kazalnik smo izračunali relativni prispevek posamezne rabe tal k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov, in sicer za (1) kmetijska zemljišča, (2) travniki in opuščena kmetijska zemljišča, (3) urbani gozd, (4) mokrišča, močvirja in poplavne ravnice ter (5) pozidano zemljišče. Ugotovili smo, da urbani gozdovi v znatno večji meri prispevajo k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov kot druge rabe tal. Največji prispevek urbanih gozdov je bil ugotovljen pri ohranjanju kakovosti voda ter zmanjševanju onesnaženosti zraka, kjer so kazalniki znatno višji kot za travnike ali kmetijska zemljišča. Prav tako je bil ugotovljen velik prispevek urbanih gozdov k uravnavanju količine voda, ki pa je bil višji za mokrišča, močvirja in poplavne ravnice. K ekosistemskim storitvam varovanja vodnih virov je glede na izbrane kazalnike največji skupni relativni prispevek urbanih gozdov (2,4), katerim sledijo travniki in opuščena kmetijska zemljišča (1,6). Mokrišča, močvirja oziroma poplavne ravnice (1,3) prispevajo podobno kot kmetijska zemljišča (1,2). Najmanjši relativni skupni relativni prispevek pa smo ugotovili za pozidane površine (0,0). Glede na velik prispevek urbanih gozdov k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov v primerjavi z drugimi rabami tal bi bilo smiselno njihov delež ohraniti ali v II. in III. vodovarstvenem območju celo povečati. Vsekakor pa bi bilo priporočljivo omejiti širjenje urbanizacije ter druge človekove dejavnosti, ki ogrožajo vodne vire. Keywords: urbani gozdovi, ekosistemske storitve, oskrba s pitno vodo, raba tal, zelena infrastruktura Published in DiRROS: 02.05.2020; Views: 2807; Downloads: 774 Full text (573,97 KB) |
12. Zbiranje podatkov in razvoj prostorske informatike v prihodnje : predavanje na delavnici "Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva", v okviru projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 20. 6. 2019Marko Kovač, 2019, unpublished conference contribution Keywords: gozdarstvo, vzorčenje, krajinska inventura, raba tal Published in DiRROS: 25.07.2019; Views: 2853; Downloads: 920 Full text (1,29 MB) |
13. Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva : projekt LIFE IP CARE4CLIMATE : predavanje na delavnici "Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva", v okviru projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 20. 6. 2019Primož Simončič, 2019, unpublished conference contribution Keywords: gozdarstvo, tla, raba tal, ujme, gozdna inventura Published in DiRROS: 17.07.2019; Views: 2950; Downloads: 931 Full text (671,16 KB) |
14. |
15. |
16. Osnovni prostorski in demografski kazalci za območje alpske konvencije v SlovenijiAndreja Ferreira, 2005, professional article Abstract: Alpska konvencija je nastala na osnovi spoznanja alpskih držav, da je treba zaščititi naravne in kulturne vrednote ter hkrati podpreti trajnostno-sonaravni razvoj alpskega območja. Slovenija je ena izmed podpisnicte pomembne mednarodne pogodbe, ki povezuje 8 držav, 5.971 občin in več kot 13 milijonov prebivalcev. V raziskavi predstavljamo nekatere osnovne kazalce za slovensko območje Alpske konvencije in jih primerjamo s celotno državo. Keywords: prebivalstvo, nadmorska višina, raba tal, Alpska konvencija, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4260; Downloads: 1854 Full text (910,18 KB) |
17. Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave prebivalstva na Zgornjem GorenjskemAndreja Ferreira, Franci Petek, 2005, original scientific article Abstract: Avtorja v članku analizirata rabo tal na Zgornjem Gorenjskem v letih 1827, 1896, 1979 in 2002. Leta 1827 je bilo na obravnavanem območju 49 % zemljišč pod gozdom, leta 2002 pa kar 72 %. Medtem ko je bilo v 19. st. in prvi polovici 20 st. v rabi tal zelo malo sprememb, pa so družbene spremembe po 2. sv. vojni sprožile obsežen proces ozelenjevanja in še posebej ogozdovanja, ki traja še danes. Zanimive so povezave med spremembami rabe tal ter socialno-ekonomsko sestavo prebivalstva, ki kažejo, da se le-te v pokrajini zrcalijo šele po daljšem času. Keywords: raba tal, prebivalstvo, socialno-ekonomska sestava, agrarna geografija, Zgornja Gorenjska Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4413; Downloads: 1948 Full text (940,44 KB) |
18. Gradivo za pripravo prostorskih smernic za izdelavo dolgoročnih planskih dokumentov "Ljubljana 2000" in srednjeročnih družbenih planov občin in mesta Ljubljane s prostorskim planom za obdobje 1981-1985Marko Pleško, Ivan Žonta, 1979, treatise, preliminary study, study Keywords: raba tal, Ljubljana, planski dokumenti, prostorsko načrtovanje, gozdarstvo, kmetijstvo, smernice Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2698; Downloads: 730 Full text (5,61 MB) |
19. Krajinska zgradba in biotska pestrostKatarina Groznik Zeiler, 2000, original scientific article Abstract: @ivalske in rastlinske vrste se pojavljajo le tam, kjer najdejo ustrezne razmere za pre`ivetje in razmno`evanje. Z raziskavo krajinske zgradbe na Ljubljanskem barju smo potrdili pozitivno povezanost pestrej{e rabe tal s {tevilom vrst ptic. Ornitolo{ka obmo~ja, v katerih so prisotne vrste ptic nacionalnega pomena, se od ostalih povr{in po opazovanih zna~ilnosti krajinskezgradbe jasno razlikujejo. Analiza krajinske zgradbe modelnega obmo~ja v preteklosti lahko pripomore k odkrivanju smeri sprememb v prihodnosti in k oblikovanju izhodi{~ za ohranjanje biotske pestrosti v prostoru. Raziskava je potrdila teoreti~na spoznanja, da je za u~inkovito ohranjanje `ivalskih in rastlinskih vrst v kulturnih krajinah pomembno ohranjanje klju~nih zna~ilnosti krajinske zgradbe. Keywords: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, zgradba krajine, raba tal, ptice, indikator pestrosti, Ljubljansko barje Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4926; Downloads: 1989 Full text (1,19 MB) |
20. |