Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Pomen hipoksije pri obsevanju
Avtorji:ID Korošec, Peter (Avtor)
ID Anžič, Mitja (Avtor)
ID Češnjevar, Monika (Avtor)
ID Plavc, Gaber (Avtor)
ID Oblak, Irena (Avtor)
Datoteke:.pdf PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,66 MB)
MD5: 6F442C92673C447DB7885E90D52713A9
PID: 20.500.12556/dirros/175d1f68-ee50-4b48-b874-8eed8e74ee71
 
Jezik:Slovenski jezik
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:Logo OI - Onkološki inštitut Ljubljana
Povzetek:Uspešnost zdravljenja z radioterapijo (RT) je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi je tudi oksigenacija tumorskih celic. Tumorske celice, ki so dobro preskrbljene s kisikom, so namreč na obsevanje tudi do 3-krat bolj občutljive kot hipoksične tumorske celice. Poleg tega deluje hipoksija v tumorjih kot selekcijski pritisk, zaradi katerega preživijo le bolj maligne celice, z manjšim apoptotskim potencialom. V prisotnosti hipoksije se povečata genomska nestabilnost in metastatski potencial tumorskih celic, zveča pa se tudi odpornost celic na kemoterapijo, kar vse vpliva na uspešnost zdravljenja z RT. Hipoksija je posledica neskladja med celičnim dihanjem, koncentracijo kisika v krvi in perfuzijo tumorja, pri čemer so najpogostejši patogenetski mehanizmi neustrezna ožiljenost, motena difuzija kisika ter anemija, ki je lahko posledica rakave bolezni ali zdravljenja. Z uporabo invazivnih in novejših neinvazivnih diagnostičnih metod lahko ocenimo delež hipoksičnih celic v tumorju in temu prilagodimo terapevtski pristop. Boljši učinek obsevanja slabše oksigeniranih tumorjev lahko dosežemo z uporabo radiosenzibilizatorjev, z izboljšanjem tumorske oksigenacije, s selektivnim uničenjem hipoksičnih celic s citotoksini ter z obsevanjem hipoksičnih predelov z višjimi obsevalnimi odmerki ob pomoči radioprotektorjev in z uporabo sodobnih obsevalnih tehnik.
Ključne besede:hipoksija, oksigenacija tumorskih celic, radioterapija, obsevanje
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2015
Št. strani:str. 4-12, 36
Številčenje:Letn. 19, št. 1
PID:20.500.12556/DiRROS-8151 Novo okno
UDK:616-006-08:615.849
ISSN pri članku:1408-1741
COBISS.SI-ID:2138491 Novo okno
Avtorske pravice:by Authors
Datum objave v DiRROS:19.03.2018
Število ogledov:4300
Število prenosov:1115
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Onkologija
Skrajšan naslov:Onkologija
Založnik:Onkološki inštitut
ISSN:1408-1741
COBISS.SI-ID:65324032 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:03.01.2018

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The importance of hypoxia in radiation therapy
Povzetek:The success of radiation therapy (RT) treatment depends on numerous factors, one of which is also tumour cell oxygenation. Tumour cells which are well-supplied with oxygen can be up to 3 times more sensitive to radiation than hypoxic tumour cells. In addition, hypoxia functions as selective pressure in tumours, which results in the survival of only more malignant cells with diminished apoptotic potential. Presence of hypoxia increases the genomic instability and metastatic potential of tumour cells, while also increasing cell resistance to chemotherapy, all of which affects the success of treatment with RT. Hypoxia is a result of an imbalance between cellular respiration, concentration of oxygen in the blood and tumour perfusion, with the most common pathogenic mechanisms being inappropriate vascularization, disturbed oxygen diffusion and anaemia which may be a consequence of cancer or treatment. Using invasive and most recent non-invasive diagnostic techniques, we can assess the proportion of hypoxic cells in the tumour, adapting the therapeutic approach accordingly. A better effect of irradiation of less oxygenated tumours can be achieved using radio sensitizers, by improving tumour oxygenation, through selective destruction of hypoxic cells, and with irradiation of hypoxic areas using higher doses of radiation and with the help of radio protectors or using modern irradiation techniques.


Arhiv

Leto 2015
Letn. 19 št. 1

Nazaj