Digital repository of Slovenian research organisations

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:Karizmatična oblast in civilna religija v Jugoslaviji - "titoizem"
Authors:ID Milosavić, Nikola (Author)
Files:.pdf PDF - Presentation file, download (215,43 KB)
MD5: 7941A89E764ACF2BB6D2867775DD5903
 
URL URL - Source URL, visit https://doi.org/10.35469/poligrafi.2020.229
 
Language:Slovenian
Organization:Logo ZRS Koper - Science and Research Centre Koper
Abstract:Marcella María Althaus-Reid opredeli svoj teološki diskurz kot kritiko teologij osvoboditve s primesmi queerovske teologije. Očita jim vzpostavitev uniformira-nega novega razreda ubogih, ki so jih tudi te prikrajšale za lastno resničnost, saj so bile preveč pod vplivom zahodnjaške oz. totalitarne, T-teologije. Koncept dostojnosti je pomemben za družbe Južne Amerike in tradicionalna teologija ga pomaga ohranjati. Da bi prišlo do resnične osvoboditve, jo je treba postaviti v resničnost ljudi, ki je z vidika dostojnosti nedostojna: skrajna revščina je tesno povezana s spolnostjo, saj so telesa edino, kar revni še posedujejo. V krščanski teologiji, zlasti pa duhovnosti, je zelo prisoten vidik božjega profita: načelo, da Bog v razmerju do človeka ne sme biti v imaginarni izgubi. Gre za neke vrste odplačni odnos. Ta je lepo viden v pripovedi o Abrahamovem pogajanju z Bogom, da bi prizanesel Sodomi in Gomori. Nasproti tej pripovedi so postavljene tri podobe iz Jezusove-ga življenja, ki so transgresije ustaljene spodobnosti: učenci smukajo klasje, kjer gre za vprašanje prekoračitve sobotnega počitka, Jezusov pogovor s Samarijanko, kjer Jezus prekorači ustaljeni red medosebnih odnosov na spolni in religiozni rav-ni, ter križanje in vstajenje, ki pomenita prelom na bivanjski ravni. Če je profit eden glavnih značilnosti patriarhalno-heteronormativne konstrukcije družbe, po-tem pomeni Božje popolno samodarovanje v Jezusu dokončen prelom z logiko božjega profita. To je osvobajajoče za človeka in za podobo Boga. Nespodobnost je tako vpisana v samo evangeljsko sporočilo.
Keywords:Jugoslavija, titoizem, ideologija, civilna religija
Publication status:Published
Publication version:Version of Record
Publication date:08.12.2020
Year of publishing:2020
Number of pages:str. 91-117
Numbering:Letn. 25 , št. 97/98
PID:20.500.12556/DiRROS-14909 New window
UDC:316.74:2(497.1)
ISSN on article:1318-8828
COBISS.SI-ID:76135427 New window
Copyright:ZRS Koper
Publication date in DiRROS:28.03.2022
Views:648
Downloads:350
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Record is a part of a journal

Title:Poligrafi. revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo
Shortened title:Poligrafi
Publisher:Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Nova revija, Društvo za primerjalno religiologijo, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales, Društvo za primerjalno religiologijo, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, Društvo za primerjalno religiologijo
ISSN:1318-8828
COBISS.SI-ID:59336192 New window

Secondary language

Language:English
Abstract:40 years have passed since the death of the Yugoslavian president Josip Broz Tito. Many experts in the field of the “theory of memories” claim that, over time, the memory of Tito has grown “cold”. However, given the use of the memory of Tito in the public discourse of the post-Yugoslavian societies, it seems a case could be made that the memory is far from cold. The connection between charismatic leadership, secularization, and local histo-ry has given us a new field of study in the post-Yugoslavian humanities. The extent and meaning of Titoism as a facet of memory will be examined in post-Yugoslavian societies.


Back