1. Študija potencialnih vplivov postavitve in delovanja vetrnih elektrarn na gozd - predstavitev rezultatov investitorju, 19. 6. 2019Andreja Ferreira, Marko Kovač, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Anže Martin Pintar, Ajša Alagić, Boštjan Pokorny, 2019, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdni sestoji, lesna zaloga, zgradba sestojev, poseg, potencialni vplivi, gozdovi, posegi v prostor, potencialni vplivi na okolje, vpliv na okolje, gozdni prostor Published in DiRROS: 16.12.2019; Views: 2093; Downloads: 50 |
2. Študija potencialnih vplivov postavitve in delovanja vetrnih elektrarn na gozdAndreja Ferreira, Marko Kovač, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Anže Martin Pintar, Ajša Alagić, Boštjan Pokorny, 2019, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdovi, posegi v prostor, potencialni vplivi na okolje, vpliv na okolje, gozdni prostor Published in DiRROS: 16.12.2019; Views: 2094; Downloads: 39 |
3. Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnjeMaja Mohorović, Miha Krofel, Klemen Jerina, 2017, original scientific article Abstract: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov. Keywords: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika Published in DiRROS: 25.10.2017; Views: 5491; Downloads: 3185 Full text (2,76 MB) This document has many files! More... |
4. |