51. Tipi ektomikorize, značilni za šest mesecev stare semenke smrekeSamar Al Sayegh-Petkovšek, Hojka Kraigher, 1998, izvirni znanstveni članek Ključne besede: ektomikoriza, Picea abies, smreka, semenka, mikorizni potencial, tip ektomikorize, gozdno rastišče, onesnaženost tal
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4452; Prenosov: 1824
 Celotno besedilo (2,52 MB) |
52. Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem KrasuMihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti.
Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4614; Prenosov: 1910
Celotno besedilo (1,57 MB) |
53. Značilnosti poškodb drevja in tal pri redčenju sestojev s tehnologijo strojne sečnje na primeru delovišča ŽekancBoštjan Košir, Robert Robek, 2000, izvirni znanstveni članek Ključne besede: poškodba drevja, pridobivanje lesa, model, tehnologija kratkega lesa, poškodba tal, vlaka, Kras, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4500; Prenosov: 1873
Celotno besedilo (1,09 MB) |
54. Krajinska zgradba in biotska pestrostKatarina Groznik Zeiler, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: @ivalske in rastlinske vrste se pojavljajo le tam, kjer najdejo ustrezne razmere za pre`ivetje in razmno`evanje. Z raziskavo krajinske zgradbe na Ljubljanskem barju smo potrdili pozitivno povezanost pestrej{e rabe tal s {tevilom vrst ptic. Ornitolo{ka obmo~ja, v katerih so prisotne vrste ptic nacionalnega pomena, se od ostalih povr{in po opazovanih zna~ilnosti krajinskezgradbe jasno razlikujejo. Analiza krajinske zgradbe modelnega obmo~ja v preteklosti lahko pripomore k odkrivanju smeri sprememb v prihodnosti in k oblikovanju izhodi{~ za ohranjanje biotske pestrosti v prostoru. Raziskava je potrdila teoreti~na spoznanja, da je za u~inkovito ohranjanje `ivalskih in rastlinskih vrst v kulturnih krajinah pomembno ohranjanje klju~nih zna~ilnosti krajinske zgradbe.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, zgradba krajine, raba tal, ptice, indikator pestrosti, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4687; Prenosov: 1900
Celotno besedilo (1,19 MB) |
55. Spremembe gozdne vegetacije kot posledica učinkovanja onesnaženega zrakaIvan Smole, Lado Kutnar, 1995, izvirni znanstveni članek Povzetek: Podan je pregled dosedanjega dela, prvih rezultatov raziskave in smernice za nadaljne delo. Dosedanja dognanja niso jasno potrdila domneve, da se pritalna vegetacija pod vplivom onesnaženega zraka tudi v naših gozdovih spreminja. V bodoče se bo raziskava razširila na večje število objektov, stanje pritalne vegetacije pa bomo spremljali v daljših časovnih presledkih kot doslej.
Ključne besede: gozd, pritalna vegetacija, floristična sestava, onesnaženost zraka, emisija, onesnaženost tal, sprememba vegetacije, kvalitativna analiza, rastščni dejavnik, srednja vrednost, Slovenija, Srednja Evropa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4354; Prenosov: 1897
Celotno besedilo (324,77 KB) |
56. Rastiščne značilnosti izbranih pokljuških barij in okoliškega smrekovega gozdaLado Kutnar, Primož Simončič, Alenka Gaberščik, Andrej Martinčič, 2001, izvirni znanstveni članek Ključne besede: smrekovo barje, visoko barje, hidrologija, kemijske lastnosti tal, Sphagno-Piceetum, Pino mugi-Sphagnetum, DCA ordinacija, šotna tla, Pokljuka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4409; Prenosov: 1916
Celotno besedilo (1,61 MB) |
57. Vplivi požarov na tla v črnoborovih in v puhavčevih gozdovih slovenskega PrimorjaMihej Urbančič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdni požar, črni bor, Pinus nigra, puhasti hrast, Quercus pubescens, poškodovanost tal, degradacija tal, kemične latnosti, zgradba tal, Primorje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4424; Prenosov: 1939
Celotno besedilo (1,88 MB) |
58. Možnosti in omejitve pridobivanja biomase iz gozdov : zaključno poročilo projekta (V2-1126)Primož Simončič, Klemen Eler, Milan Kobal, Matevž Triplat, Iztok Sinjur, Daniel Žlindra, Matevž Mihelič, Robert Roblek, Mitja Piškur, Jaka Klun, Tine Premrl, Nike Krajnc, 2014, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: lesna biomasa, zeleni sekanci, hranila, poškodbe tal, tehnološki modeli, časovne študije
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3108; Prenosov: 1027
Celotno besedilo (162,77 MB) |
59. |
60. |
