41. Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v SlovenijiDarja Stare, Špela Ščap, 2019, professional article Abstract: Naravne motnje v zadnjih letih povečujejo posek v slovenskih gozdovih, količina in kakovost lesa pa vplivata na trg in cene. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v začetku leta 2017 začeli zbirati odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov (GLS) na kamionski cesti, da bi imeli vpogled na trenutno stanje trga GLS in da bi prispevali k njegovi večji transparentnosti. Za namen zbiranja podatkov smo razvili metodologijo in oblikovali spletni vprašalnik, preko katerega nam podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom lesa, sporočijo aktualne odkupne cene na trgu razpoložljivih GLS, razvrščenih v izbrane kakovostne razrede. Analiza periodično pridobljenih podatkov kaže jasno vidne razlike med posameznimi kakovostnimi razredi GLS in gibanje cen med leti. Pri hlodovini iglavcev, za katere zbiramo cene (smreka, jelka, rdeči bor), v vseh kakovostnih razredih najvišjo ceno dosegajo smrekovi sortimenti, sledi jelka, najnižjo ceno pa ima rdeči bor. Aktualne cene hlodovine iglavcev za kakovostne razrede A do D1 so nižje kot ob prejšnjem zbiranju, za kakovostni razred D2 ter les za celulozo in plošče pa so cene v primeru hlodovine smreke in jelke višje, celo najvišje v celotnem obdobju zbiranja cen. Pri hlodovini listavcev se kljub kratkemu obdobju zbiranja podatkov cene še izraziteje spreminjajo, in sicer tako pri bukvi kot hrastu je opazno višanje cen. Pri lesu za celulozo in plošče najvišje cene dosega bukov les, sledi les drugih trdih listavcev, najnižje cene pa les iglavcev, med katerimi ni izrazitih razlik po drevesnih vrstah. Cene bukovega lesa za kurjavo so se od začetka zbiranja v letu 2017 znatno dvignile, cene drugih trdih listavcev za kurjavo pa zbiramo šele od druge polovice leta 2018 in so trenutno 18 % nižje kot cene bukovega lesa. Vse cene so navedene brez DDV Keywords: gozdarstvo, gozdni lesni sortimenti, trg, odkupne cene, kakovost Published in DiRROS: 17.06.2019; Views: 3253; Downloads: 837 Full text (225,82 KB) |
42. Pomen kakovosti življenja pri bolnikih z rakomVaneja Velenik, 2014, professional article Abstract: Polovica bolnikov, ki so ozdravljeni, trpi za kasnimi zapleti zdravljenja, npr. telesnimi, psihosocialnimi, kognitivnimi in seksualnimi. Poleg tega so zaskrbljeni zaradi morebitne kasne ponovitve tega ali pojava novega raka. Preživeli se pogosto soočajo z brezposelnostjo in diskriminacijo na delovnem mestu. Kako se bodo odzvali na diagnozo rak, zdravljenje in posledicami le-tega oz. same bolezni, pa je v veliki meri odvisno tudi od informacij, ki jim jih nudi zdravstveno osebje. Samoocena z zdravjem povezane kakovosti življenja (angl. Health-Related Quality of Life - HRQOL) bolnikov z rakom postaja sestavni del onkološke klinične prakse. Pomaga nam pri izbiri za bolnika najprimerrnejšega zdravljenja. Spremembe v HRQOL med zdravljenjem lahko napovedo slabši odgovor na zdravljenje in ponovitev bolezni. Pri napredovali bolezni je v pomoč pri presoji pričakovanega preživetja in tako pri optimalni paliativni obravnavi oziroma podpornem zdravljenju. Keywords: kakovost življenja, bolniki, onkološki bolniki, onkologija Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2861; Downloads: 783 Full text (589,79 KB) |
43. Ali odkupna cena lubadark odraža uporabnost njihovega lesa?Mitja Skudnik, 2018, preface, editorial, afterword Keywords: sanitarna sečnja, strojna sečnja, les lubadark, kakovost lesa, lesnopredelovalna industrija, gozdna tla Published in DiRROS: 20.06.2018; Views: 2919; Downloads: 697 Full text (45,24 KB) |
44. Spletni informacijski sistem MojGozdar.siMatevž Triplat, Mitja Piškur, Nike Krajnc, 2018, professional article Keywords: kakovost del, ustreznost izvajalcev, storitve, gozdarstvo, trajnostno gospodarjenje, informacijski sistem, Slovenija Published in DiRROS: 16.04.2018; Views: 3006; Downloads: 766 Full text (223,12 KB) |
45. |
46. |
47. |
48. |
49. Bukovina - povezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesaJurij Marenče, Dominika Gornik Bučar, Bogdan Šega, 2016, original scientific article Abstract: V raziskavi smo preučevali količinsko-kakovostni izkoristek bukovine od stoječega drevesa do žaganega lesa. Zanimala nas je ocena kakovosti posameznih dreves in njen vpliv na kakovostne razrede proizvodov iz tega lesa. Pri razvrščanju stoječih dreves smo upoštevali aktualno 5-stopenjsko lestvico ocenjevanja kakovosti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Pri ocenjevanju gozdnih sortimentov smo uporabljali standard SIST EN 1316-1:2013, pri ocenjevanju žaganega lesa pa pravila Evropskega združenja žagarske industrije (EOS). Na vzorcu ocenjenih in nato posekanih dreves smo ugotavljali povezave med kakovostjo dreves, iz njih izdelanih sortimentov okroglega lesa in kakovostjo končnih žagarskih izdelkov. V vzorec so bila enakovredno zajeta drevesa vseh petih kakovostnih stopenj. Pri izdelavi gozdnih sortimentov smo dobili največ hlodov B-kakovosti (51 %) in največ žaganega lesa EOS-C-kakovosti (52 %). Iz bukovih dreves odlične kakovosti smo dobili 35 % najkakovostnejših sortimentov in iz teh sortimentov 8 % najkakovostnejšega žaganega lesa. Odločilni kriterij razvrščanja po kakovosti so pri sortimentih okroglega lesa slepice in pri žaganem lesu mrtve in trhle grče. Keywords: listavci, bukev, kakovost, napake lesa, žagan les Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5085; Downloads: 2633 Full text (1,74 MB) |
50. Kakovost pelet na slovenskem trgu 2015Peter Prislan, Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2015, treatise, preliminary study, study Keywords: kakovost pelet, mehanska obstojnost, vsebnost vode, delež pepela, lastnosti pelet Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2552; Downloads: 733 Full text (10,55 MB) This document has many files! More... |