501. |
502. Opisna sortna lista za krompir 2015Peter Dolničar, 2015, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: krompir, sorte, sortne liste, Slovenija
Published in DiRROS: 11.07.2017; Views: 4787; Downloads: 1415
 Link to full text
This document has many files! More... |
503. Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2013Boštjan Godec, Metka Hudina, Valentina Usenik, Anita Solar, Viljanka Vesel, Matej Stopar, Darinka Koron, Biserka Donik Purgaj, 2014, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: sadjarstvo, Slovenija
Published in DiRROS: 11.07.2017; Views: 5017; Downloads: 963
Link to full text |
504. Prva ocena stanja v kmetijstvu v letu 2014 :
(jesensko poročilo)Tina Volk, Barbara Zagorc, Ben Moljk, Matej Bedrač, Marjeta Pintar, Maja Kožar, 2014, treatise, preliminary study, study Keywords: kmetijstvo, kmetijska ekonomika, kmetijska politika, kmetijski trgi, pregledi, 2013, ocena stanja, Slovenija, predhodno poročilo, zeleno poročilo
Published in DiRROS: 11.07.2017; Views: 4515; Downloads: 1005
Link to full text |
505. Opisna sortna lista za jajčevec 2015Kristina Ugrinović, Mojca Škof, 2015, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: jajčevci, sorte, sortne liste, Slovenija
Published in DiRROS: 11.07.2017; Views: 3405; Downloads: 1079
Link to full text
This document has many files! More... |
506. Možnosti za izboljšave na področju bioplinskih tehnologijViktor Jejčič, Andrej Simončič, Tomaž Poje, 2013, published scientific conference contribution Keywords: bioplin, biometan, kmetijski potencial, bioplinske naprave, bioplinska tehnologija, transport biometana, Slovenija
Published in DiRROS: 11.07.2017; Views: 3826; Downloads: 1133
Link to full text
This document has many files! More... |
507. Posledice pozebe v gozduIztok Sinjur, 2017, professional article Abstract: Pozeba, tako pri sadnem kot pri gozdnem drevju in grmovju, povzroča poškodbe. Ne glede na to jo redko povezujemo s škodo v gozdovih, saj tam posledice zaradi manjše odvisnosti od letnih donosov in prostorske omejenosti redko prepoznamo kot škodo. Aprila 2017 je drugo leto zapored zgodnejšim fenološkim fazam sledil prodor hladnega zraka, zaradi katerega so mrazne poškodbe utrpele številne drevesne in grmovne vrste na mnogih območjih po Sloveniji. Ker so bile prizadete tudi nekatere medonosne in parkovne vrste, je bil dogodek v javnosti deležen večje pozornosti.
Keywords: pozeba, pomlad, gozdovi, meteorologija, Slovenija
Published in DiRROS: 22.06.2017; Views: 3603; Downloads: 660
 Full text (1,43 MB) |
508. Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017, original scientific article Abstract: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste.
Keywords: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija
Published in DiRROS: 22.06.2017; Views: 4812; Downloads: 885
Full text (834,24 KB) |
509. Predlog metodologije za razmejevanje kmetijskih in primestnih krajin v Sloveniji ter prostorska določila za določanje gozdov s poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnostiDejan Firm, Janez Pirnat, 2017, original scientific article Abstract: V prispevku smo predstavili novo metodologijo za razmejevanje kmetijskih oziroma primestnih krajin, hkrati pa smo pripravili nabor enostavnih kazalnikov (stopnja gozdnatosti, število zaplat, oblika in velikost gozdnih zaplat, prostorska razmestitev in povezanost gozdnih zaplat). S pomočjo omenjenih kazalnikov in nekaj zdrave pameti smo ugotovili, da večino tako dobljenih kmetijskih krajin v zahodni, severni in južni Sloveniji obdaja vsaj na eni strani gozdna(ta) matica, ki hkrati z razmeroma zadostno gozdnatostjo samih krajin omogoča prehajanje vrstam med matico in kmetijskimi krajinami. V osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in v vzhodni Sloveniji pa se srečujemo z drobljenjem nekdaj enovitih kmetijskih krajin zaradi avtocest in deloma zajezitev rek Save in Drave. V teh krajinah so za oceno pestrosti pomembni izsledki, ki jih pridobimo z ovrednotenjem kazalnikov oblike in velikosti krajin, gozdnatosti krajin oziroma gostote zaplat, velikostnega razreda in oblike gozdnih zaplat.
Keywords: gozdne zaplate, kmetijska krajina, določila krčitev gozdov, krčitev gozdov, biotska raznovrstnost, Slovenija
Published in DiRROS: 22.06.2017; Views: 3871; Downloads: 834
Full text (5,26 MB) |
510. Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v SlovenijiRobert Brus, Lado Kutnar, 2017, other scientific articles Abstract: Zaradi žleda leta 2014 in poznejšega napada podlubnikov bo v Sloveniji treba obnoviti velike površine prizadetih ali uničenih gozdov. Ob tem sta pomembni vprašanji, katere drevesne vrste bomo uporabili za obnovo in s katerimi vrstami bo v spremenjenih podnebnih razmerah mogoče doseči postavljene gozdnogospodarske cilje. Na osnovi analize rastiščnih tipov in gozdnih združb na območju najmočnejšega delovanja žleda smo pripravili seznam potencialnih drevesnih vrst po rastiščih in jih razvrstili v tri kategorije: nosilne ali ključne drevesne vrste (predvideni delež v lesni zalogi do 100 %), spremljevalne drevesne vrste (delež do 30 %) in manjšinske drevesne vrste (delež do 10 %). Izbor primernih vrst za obnovo bo zahteven in odvisen od več dejavnikov. Poleg rastiščne primernosti drevesnih vrst bo treba upoštevati tudi njihov gospodarski pomen, stanje gozdov v obnovi, razpoložljivost gozdnega reprodukcijskega materiala, način in stroške obnove ter obseg razpoložljivih sredstev. Nujno se je treba izogibati čistim enovrstnim sestojem, treba je uporabiti čim več različnih, rastišču primernih drevesnih vrst in s tem v največji možni meri zmanjšati tveganje. Pospešiti je treba preizkušanje še novih domačih drevesnih vrst in preudarno tudi tujih. S povečanjem vrstne pestrosti gozdov bomo pomembno prispevali k njihovi odpornosti in uresničevanju njihovih večnamenskih vlog.
Keywords: naravne motnje, obnova gozdov, drevesne vrste, nosilne vrste, spremljevalne vrste, manjšinske vrste, Slovenija
Published in DiRROS: 11.05.2017; Views: 4508; Downloads: 907
Full text (653,68 KB) |
