711. Vsakodnevna kontrola kakovosti mamografijUrban Zdešar, Sebastjan Korat, Zvonko Krajnc, 2001, published professional conference contribution Abstract: Preverjanje kakovosti v mamografiji, kot ga poznajo razvite države, je v Sloveniji šele na začetku. Gre za preproste meritve, s katerimi določamo vrednosti parametrov, ki vplivajo na kakovost mamografskih slik in dozo. Prispevek opisuje zasnovo programa preverjanja kakovosti, ki ga izvajajo na radiološkem oddelku Onkološkega inštituta v Ljubljani. Prvi rezultati programabodo pomagali predvsem razumeti razliko med normalnim spreminjanjem delovanja opreme in večjimi neujemanji in trendi. Prav pravočasno zaznavanje takšnih sprememb je glavni namen preverjanja kakovosti.
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 236; Downloads: 67
 Full text (454,67 KB) |
712. Naše izkušnje z dnevno kontrolo razvijanja filmovGregor Novak, Zvonko Kranjc, Sebastjan Korat, 2001, published professional conference contribution Abstract: Izvajanje kontrole kakovosti se je na Onkološkem inštitutu začelo z letom 2000. Njen namen je bil dvigniti raven obdelave filmov in odkriti napake v obdelavi filmov še preden bi te utegnile pomembneje vplivati na kakovost mamogramov. V naslednjem sestavku je na kratko opisan postopek določitve počrnitvene krivulje in parametrov s katerimi dnevno spremljamo kakovost obdelave filmov. Priložena je tudi tabela s pomočjo katere lahko prepoznamo vzroke morebitnih sprememb in jih odpravimo.
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 238; Downloads: 60
Full text (256,76 KB) |
713. Zagotavljanje kakovosti pri razvijanju mamogramovLucijan Miklavčič, 2001, published scientific conference contribution Abstract: Ekipa, ki se ukvarja z zagotavljanjem kakovosti na področju radiologije, posebno pa v mamografiji, mora dobro poznati uporabo senzitometra in denzitometra za spremljanje učinkovitosti razvijanja filmov. Prispevek uvaja bralca v osnove, ki so nujne za razumevanje programa zagotavljanja kakovosti in spremljanja parametrov učinkovitosti pri razvijanju mamografskih filmov.
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 204; Downloads: 46
Full text (404,12 KB) |
714. Klinična presoja kakovosti mamogramovMiljeva Rener, Kristijana Hertl, Franc Guna, 2001, published scientific conference contribution Abstract: Kakovosten mamogram prikaže kar največ tkiva dojke, je primerno eksponiran, kontrasten, ni neoster, je brez artefaktov in je narejen s sprejemljivo ekspozicijsko dozo. Končni videz mamograma je skupek raznih dejavnikov, od katerih so najpomembnejši sodobna mamografska naprava z optimalno naravnano fotocelico in s sodobnim priborom; posebna pozornost velja postopku razvijanja. Dobro usposobljeno, posebej za to delo izobraženo osebje mora nenehno vzdrževati visoko kakovost, to pa pripomore k čim manjšemu številu zgrešenih in zapoznelih diagnoz.
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 206; Downloads: 48
Full text (810,89 KB) |
715. Tehnologija mamografijLucijan Miklavčič, 2001, published scientific conference contribution Abstract: Mamografija je specialna radiografska preiskava katere namen je diagnostika karcinoma dojke. S tehnične plati mora zagotoviti dobro kontrastno ločljivost sprememb v mehkih tkivih, dobro prostorsko ločljivost mikrokalcinacij in kontur nasploh (robovi, spikule); to dosežemo kadar je radiografski šum dovoljnizek, da v sliki ne zabriše teh podrobnosti morfološke vsebine.
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 183; Downloads: 60
Full text (318,02 KB) |
716. |
717. Predlog nove klasifikacije kožnih limfomovSergio Chimenti, 1999, review article Abstract: Dosedanje klasifikacije kožnih limfomov (npr. Kielska) so temeljile na njihovih histoloških značilnostih in niso razlikovale med primarnimi in sekundarnimi kožnimi limfomi, zaradi česar imajo majhno praktično vrednost. Nova klasifikacija kožnih limfomov zato temelji na kombinaciji kliničnih, histoloških, imunohistokemičnih in genetskih kriterijev in daje smernice za zdravljenje vsakega posameznega bolnika. Limfome razvršča najprej na T- in B-celične, nato pa glede na potek in prognozo na indolentno, intermediarno, agresivno ter provizorično skupino.
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 207; Downloads: 47
Full text (314,62 KB) |
718. Verukozni karcinomStephan Hodl, 1999, review article Abstract: Verukozni karcinom je redka oblika kožnega raka. Gre za nizko maligno obolenje, ki se pojavlja na koži, na sluznici ustne votline in v genitoanalnempodročju. Bolezen je kronična in kasno metastazira v regionalne bezgavke. Diferencialno diagnostično moramo upoštevati kronične piodermije, plantarne bradavice, keratoakantom in amelanotični maligni melanom. Pravočasno, najbolje kirurško zdravljenje pomeni bolnikovo popolno ozdravitev.
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 205; Downloads: 50
Full text (158,46 KB) |
719. Ploščatocelični karcinom ustne votline in ustnicAndrej Kansky, Borut Sotošek, 1999, review article Abstract: Rak ustne votline predstavlja približno 6% rakavih obolenj in okoli 30% vseh tumorjev glave in vratu. Pomembni etiološki dejavniki so uporaba tobaka, uživanje alkoholnih pijačin slaba ustna higijena. Tveganje za nastanek boleznije odvisno od trajanja in intenzitete škodljivih dražljajev. Prognoza je odvisna od ocene kliničnega štadija in histoloških značilnosti tumorja in regionalnih bezgavk. Na izbiro zdravljenja vplivajo različni dejavniki, v poštev pa pride kirurško zdravljenje, radioterapija in kombinacija kirurškega zdravljenja in radioterapije. Rak ustnic je najpogostejši tumor v zgornjem aerodigestivnem traktu. Največkrat se pojavi na spodnji ustnici pri moškem. Glavni etiološki dejavnik je izpostavljenost sončni svetlobi in kajenje. Prognoza je na splošno boljša kot pri ostalih karcinomih ustne votline. Kirurgija je glavni način zdravljenja.
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 235; Downloads: 57
Full text (381,57 KB) |
720. Bazalnocelični karcinomBlanka Zagoričnik, 1999, review article Abstract: Bazalnocelični karcinom (bazaliom) je najpogostejši tumor kože. Pojavi se predvsem na soncu izpostavlljeni koži, običajno po 50. letu starosti. Raste lokalno invazivno in destruktivno, metastaze bazalioma pa so izjemna redkost. Glede na klinično sliko ločimo več oblik bazalno celičnega karcinoma. Zaradi izjemne pestrosti klinične slike moramo v diferencialni diagnozi pomisliti na številne druge kožne tumorje.
Published in DiRROS: 28.11.2023; Views: 242; Downloads: 65
Full text (204,04 KB) |
