Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Karcinom požiralnika je relativno redka bolezen s slabo prognozo. Namen naše retrospektivne raziskave je bil oceniti različne načine in rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika, ki so bili v obdobju od leta 2006 do 2010 obravnavani na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OIL). V raziskavo je bilo vključenih 151 bolnikov, od katerih jih je bilo 74 zdravljenih paliativno in 75 radikalno. Pri dveh bolnikih je bilo načrtovano radikalno zdravljenje, vendar sta zaradi zapletov s hitrim poslabšenjem splošnega stanja prejela le podporno zdravljenje. Petletno celokupno preživetje (CP) je za vse bolnike znašalo 9.5%, za zdravljene paliativno 0% in zdravljene radikalno 18.7%. Ustrezne vrednosti za petletno preživetje brez progresa bolezni (PBP) so bile za vse bolnike 22.4% in za zdravljene radikalno 29.6%. V skupini radikalno zdravljenih bolnikov je bila opravljena tudi primerjava preživetij med skupino 50 bolnikov, ki so bili zdravljeni samo z obsevanjem z ali brez sočasne kemoterapije in skupino 25 bolnikov, ki so bili pred ali po radio- in/ali kemoterapiji tudi operirani. Med podskupinama statistično pomembne razlike v CP (p=0.42) in v PBP (p=0.31) ni bilo. Rezultati zdravljenja teh bolnikov so v Sloveniji slabi, vendar ne odstopajo bistveno od prav tako slabih rezultatov iz raziskave EUROCARE-5. Odgovor na vprašanje ali bomo pri zdravljenju raka požiralnika z dosledno uporabo trimodalnega zdravljenja (pri izbranih bolnikih) in morebitno uporabo novih kemoterapevtskih shem dosegli kakršenkoli napredek, bodo lahko dale samo dobro načrtovane in izpeljane prospektivne raziskave .
Keywords: rak požiralnika, bolniki, zdravljenje, preživetje
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3138; Downloads: 865
Full text (1,29 MB)

Abstract: Na Oddelku za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta Ljubljana smo uvedli testiranje mutacij v protoonkogenih c-KIT in PDGFRA z metodo neposrednega sekvenciranja. Uporaba zaviralcev tirozin kinaz za zdravljenje bolnikov z gastrointestinalnimi stromalnimi tumorji (GIST) je omogočila uspešnejše zdravljenje. Na izbiro najustreznejšega zdravila za bolnike z GIST vplivajo aktivacijske mutacije v genih c-KIT in PDGFRA. Mutacije v navedenih genih najdemo pri približno 90 % bolnikov z GIST. Večina izmed teh mutacij omogoči dober odgovor na zdravljenje z zaviralci tirozin kinaz (npr. imatinibom v prvi liniji zdravljenja), nekatere izmed mutacij pa povzročijo neodzivnost bolnika na zdravljenje. Pogosto se pojavijo tudi sekundarne mutacije, ki kljub prvotnemu dobremu odgovoru na zdravljenje z zaviralci tirozin kinaz povzročijo neodzivnost bolnika na prvotno zdravilo. V tem primeru je treba izbrati drugo vrsto zaviralca tirozin kinaz (npr. sunitinib, sorafenib, nilotinib). Poznavanje mutacijskega statusa genov c-KIT in PDGFRA predstavlja pomemben podatek za zdravnika pri izbiri ustreznega zdravljenja za posameznega bolnika.
Keywords: rak prebavil, mutacije, geni, testi
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3114; Downloads: 805
Full text (492,46 KB)

Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 12140; Downloads: 739
Full text (215,86 KB)

Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2793; Downloads: 782
Full text (119,22 KB)

Abstract: Po zdravljenju malignomov je eden izmed najpogostejših zapletov pojav sekundarnega limfedema. Pogostnost pojavljanja je odvisna od mesta rakavega obolenja in terapevtskih ukrepov. Pojavlja se pri eni tretjini vseh rakavih obolenj, ali zaradi samega obolenja oziroma razrasta metastaz, ki moti odtok limfne tekočine, ali zaradi limfadenektomije, ter operativne odstranitve primarnega tumorja, kjer operacija poškoduje limfne poti, ali kot posledica fibrozno spremenjenega tkiva po radioterapiji, kjer je prav tako moten limfni odtok. Pojavnost limfedema pri zdravljenju melanoma je pogosta, vendar pri nas še vedno neprepoznana. Nezdravljen limfedem pogosto vodi v ponovitve erizipelov in v enormno povečanje določenega predela telesa. Zato sta izredno pomembna preventiva in hitro prepoznavanje limfedema z napotitvijo na ustrezno zdravljenje. Da bi preprečili zapoznelo diagnozo in zdravljenje limfedema po zdravljenju raka ter posledične zaplete, mora zdravnik v času spremljanja bolnika aktivno iskati znake in simptome limfedema ter bolnike s težavami takoj zdraviti ali napotiti. Še pomembneje pa je, da bolnik že ob zdravljenju osnovne bolezni dobi ustrezne informacije o možnosti nastanka lifedema ter sam zazna že zgodnje otekanje in na to opozori svojega terapevta, ki nato bolnika napoti na čim prejšnje ustrezno zdravljenje limfedema. Zdravljenje se sestoji iz faze dekongestije, kjer z različnimi metodami, najpogosteje kompresijsko terapijo s kratkoelastičnimi povoji, evakuiramo edem. Tej fazi sledi vzdrževalna faza, kjer z medicinskimi kompresijskimi pripomočki vzdržujemo needematozno stanje.
Keywords: limfedem, melanom, rak (medicina), diagnostika, zdravljenje
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3641; Downloads: 847
Full text (308,39 KB)